Pisarniški material za državo je bil preplačan

Ljubljana – Državljani smo, kot kaže, preplačali pisarniški material za javno upravo. Glede na dopis protikorupcijske komisije to priznava celo dobavitelj materiala, poleg tega pa tudi država ugotavlja, da so z učinkovitejšim sistemom javnega naročanja cene postale nižje za približno četrtino.

V uredništvu smo prejeli dokument protikorupcijske komisije, ki dokazuje dogovarjanje o cenah pisarniškega materiala za javno upravo, zaradi česar je država pribor in papir preplačala. V dopisu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ministrstvu za javno upravo iz aprila 2010 je opisano, da je direktor podjetja Extra Lux Marjan Dermastja priznal dogovarjanje o cenah med Extra Luxom, DZS in Mladinsko knjigo, s čimer bi se cene povečale za vsaj 30 odstotkov, skupaj pa bi zaslužili od pet do šest milijonov evrov. Dermastja je za Delo usklajevanje o cenah, s čimer bi pridobili protipravno premoženjsko korist, zanikal. Kot je dodal, ne pozna niti dokumenta KPK niti ni bil na komisiji nikoli na pogovoru.

Postopek pred UVK

Zaradi domnevnega kršenja zakona o varstvu konkurence je aprila 2010 postopek zoper Extra Lux, DZS in Mladinsko knjigo (MK) uvedel tudi urad za varstvo konkurence (UVK). Podjetja naj bi namreč sklepala sporazume o oddaji skupnih ponudb ter si izmenjevala občutljive informacije, namesto da bi vsako podjetje ponudbo samostojno oblikovalo in oddalo.

Zakon sicer dovoljuje povezovanje podjetij pri pridobivanju javnih naročil, vendar lahko to omejuje konkurenco med ponudniki. Zato lahko tudi oblikovanje skupnih ponudb pomeni kršitev konkurenčne zakonodaje. Extra Lux, DZS in MK pa so dovolj velika podjetja, da bi lahko na javnem naročilu sodelovala samostojno, menijo v UVK.

Dermastja je nedovoljeno usklajevanje zanikal: »V kombi damo lahko le tri palete papirja. Več ne smemo, ker je nosilnost 1500 kilogramov. Tri palete zasedejo le četrtino kombija, papir pa je treba voziti po vsej Sloveniji na deset tisoč lokacij. Rok dobave v nujnih primerih je bil šest ur. V Sloveniji ni nihče fizično sposoben to sam izpeljati, zato smo šli v skupno ponudbo. To smo overili tudi pri notarju in smo jo uradno oddali. Če bi se na skrivaj pogovarjali, bi se verjetno skrivali.« Na zadnji razpis se Extra Lux sploh ni prijavil, ker ni sposoben sam razvoziti vsega papirja, je dodal Dermastja.

A vrnimo se nekaj let nazaj. Leta 2006 za DZS, Extra Lux in MK kot kaže ni bila težava, kako bodo lahko material vozili po Sloveniji, saj so oddali vsak svojo ponudbo. Že naslednje leto so se na razpis prvič prijavili s skupno ponudbo, čeprav je bil razpis razširjen le za sedem naročnikov. Medtem ko je ministrstvo za javno upravo leta 2006 pripravilo razpis za 127 javnih organov, je leto pozneje naročalo pisarniški material za 134 ministrstev, uradov, agencij, uprav, direkcij, služb, inšpektoratov, sodišč, upravnih enot in drugih ustanov.

Trojica podpisala 
še dva aneksa

Na ta razpis so Extra Lux, DZS in MK oddali skupno ponudbo v višini 22,7 milijona evrov. A naročnik javnega naročila ni oddal, ker je tržna primerjava cen pokazala, da so cene višje od cen na trgu. V novem razpisu so tako Extra Lux, DZS in MK ponovno oddali skupno ponudbo, tokrat v vrednosti 17,3 milijona evrov. Tako so postali dveletni dobavitelj pisarniškega materiala javni upravi.

Po dveh letih pa se je izkazalo, da bodo ta podjetja material dobavljala še dlje, saj je MJU z vsemi tremi sklenil še dva aneksa. MJU je namreč 19. oktobra 2009 objavil novo javno naročilo za dobavo pisarniškega materiala, a je tik pred odpiranjem ponudb ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs z Extra Luxom, DZS in MK podpisala aneks za dodatne dobave. Vsi trije dobavitelji so si z aneksom zagotovili dodatnih 2,2 milijona evrov, veljal pa je do konca februarja 2010.

Aneks je bil potreben za nemoteno dobavo materiala 134 državnim organom, saj se je iztekala pogodba iz leta 2007. A pri tem se postavlja vprašanje, zakaj je MJU tako pozno objavil javni razpis – 19. oktobra z odpiranjem ponudb 30. novembra –, pri tem pa se je dveletna pogodba iz leta 2007 iztekla novembra, čeprav izkušnje iz prejšnjih razpisov kažejo, da je od odpiranja ponudb ter skozi vse postopke pritožb in pogajanj do končnega izbora še dolga pot.

Na Agenciji za javno naročanje – ta je sicer s 1. julijem nehala poslovati, njene naloge pa so bile prenesene na finančno ministrstvo – so pojasnili, da je služba za javna naročila na MJU v začetku leta 2009 začela pripravo skupnega javnega naročila le za dobavo pisarniškega papirja: »Dobavo pisarniške galanterije in materiala za tiskanje naj bi posamični organi izvedli kot samostojno naročilo. Vendar pa je zasebna družba avgusta 2009 posredovala vsem organom ponudbo za izvedbo predmetnega javnega naročila. Zaradi racionalizacije in varčevanja na področju oddaje javnih naročil se je ministrstvo za javno upravo odločilo, da bo (brezplačno) za vse posamezne naročnike po pooblastilih izpeljalo predmetno javno naročilo.« Zato je služba za javna naročila kasneje, kot je potrebno, začela zbirati potrebe in pooblastila organov ter zato tudi kasneje objavila javno naročilo.

Na ta javni razpis sta sicer poleg skupne ponudbe DZS, Mladinske knjige in Extra Luxa prišli še ponudbi družb Pavlin ter Link international. Po številnih revizijskih postopkih pa je MJU, potem ko je dobil dokument KPK o domnevno spornih dejanjih ponudnikov, postopek javnega naročila ustavil. Medtem je bil podpisan še drugi aneks z Extra Luxom, DZS in Mladinsko knjigo, ki je podaljšal dobavo materiala za tiskanje do 30. junija oziroma do sklenitve novega sporazuma. Z aneksom se je vrednost pogodbe zvišala za 917.532 evrov na 20,34 milijona evrov.

Več sklopov, nižja cena

Država je naročilo ponovila v drugi polovici leta 2010, v katerem se je cena artiklov znižala za dobrih šest odstotkov. Agencija je naročilo za zagotavljanje večje konkurence iz treh sklopov v letih 2004 in 2006 razdelila na tri naročila (pisarniški material, papir in tonerji) s skupaj skoraj 20 sklopi. Naročilo je razdelila tudi po slovenskih regijah. Po podatkih agencije se je cena materiala od leta 2010 znižala še za skoraj 20 odstotkov.

Če poenostavimo; Extra Lux, DZS in Mladinska knjiga so po pogodbi iz leta 2007 in dvema aneksoma skupaj zaslužili 20,34 milijona evrov.

Če to ceno znižamo najprej za šest odstotkov in nato še za 20 odstotkov, ugotovimo, da bi država ob današnjem sistemu javnega naročanja prihranila dobrih pet milijonov evrov. Pri tem naj opozorimo, da sta Extra Lux in MK material državi dobavljala vsaj od leta 2004 dalje, vsi trije pa so med ponudniki tudi zdaj, ko so sicer do dela pogače prišli tudi manjši ponudniki.

Dopis protikorupcijske komisije MJU pa še razkriva, da naj bi direktor Extra Luxa Marjan Dermastja poskusil podkupiti enega od konkurentov, da se ne bi prijavil na javno naročilo. O tem bomo več pisali jutri.