Plače iz Italije prvič v davčne napovedi

Ljubljana – Novi davčni sporazum med Italijo in Slovenijo je popolnoma spremenil davčni položaj slovenskih rezidentov, ki so zaposleni pri delodajalcih v Italiji. Dohodninsko leto 2011 je bilo prvo, ko so bili v Sloveniji zavezani dohodnini na plače, izplačane v Italiji.

Davčna uprava še ni zaključila odmere dohodnine za preteklo leto, zato tudi še ni zbrala statistike o zavezancih in dajatvi v letu 2011. Tako še ni mogoče izvedeti, ali se je v primerjavi z letom 2010 lani opazno povečalo število zavezancev, ki so ji poročali o obdavčljivih dohodkih iz Italije. »Ker državi novo konvencijo uporabljata le kratek čas, tovrstnih podatkov, ki so še v fazi obdelave, ne moremo posredovati,« pojasnjujejo na Generalnem davčnem uradu.

Nova konvencija, nova pravila

Do 31. decembra 2010 sta državi uporabljali sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka od premoženja, ki sta ga sklenili Republika Italija in Socialistična federativna republika Jugoslavija, ki ga je v uradnem listu objavila leta 1983. Po osamosvojitvi Slovenije so ugodnosti iz tega sporazuma še naprej uživali tudi državljani Slovenije: plače njenih rezidentov so bile zato izvzete iz obdavčitve v Sloveniji, saj je sporazum določal metodo izvzetja s progresijo. V Italiji pa so plače za slovenske (davčne) rezidente seveda obravnavali kot dohodek nerezidentov. Zaradi metode izvzetja so bile do 1. januarja 2011 plače, ki so jih slovenskim rezidentom Italiji izplačali tamkajšnji delodajalci, varne pred slovensko dohodnino, čeprav v Sloveniji od leta 2006 velja načelo obdavčitve po svetovnem dohodku.

Odkar državi uporabljata novo davčno konvencijo, veljajo za slovenske rezidente, ki plačo služijo čez mejo z Italijo, drugačna merila, saj nova konvencija pri tem dohodku v 24. členu določa metodo navadnega odbitka. To pomeni, da davčna uprava znesek davka, ki ga zavezanec plača v Italiji, zmanjša za znesek davka, kakršnega pri zavezančevih dohodkih izračuna po slovenskem zakonu. »Sprememba metoda odprave dvojne obdavčitve je vplivala na to, da se pri letni odmeri dohodnine dohodki iz zaposlitve, ki jih rezidenti Slovenije dosežejo v Italiji, vključijo v davčno osnovo v Sloveniji. Po stari konvenciji z Italijo, torej do konca leta 2010, so se dohodki iz zaposlitve, ki so jih slovenski rezidenti dosegali v Italiji, izvzeli iz obdavčitve v Sloveniji. Kljub temu so se upoštevali pri določitvi davka od morebitnega drugega dohodka tega rezidenta,« pojasnjujejo na Generalnem davčnem uradu pomembno razliko za slovenske rezidente s plačo iz Italije, ki je začela veljati v preteklem davčnem letu zaradi uveljavitve nove meddržavne konvencije. Zavezancu s plačo iz Italije je torej slovenska davčna uprava za leto 2011 odmerila dohodnino po slovenski lestvici, potem pa odštela davek, ki ga je med letom plačal v Italiji. Za pokojnine, ki jih slovenskim rezidentom izplačuje italijanski izplačevalec, so po davčni konvenciji med državama obdavčene le v državi rezidentstva, torej v Sloveniji.

Olajšava za čezmejno delo

Po zakonu o davčnem postopku mora rezident Slovenije za dohodke iz zaposlitve, prejete v Italiji, vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v sedmih dneh od dneva, ko je prvič prejel dohodek. Davčna uprava za vse slovenske rezidente z obdavčljivimi dohodki sestavi informativni izračun. Za zdaj ni mogoče izvedeti, v koliko informativnih izračunov za leto 2011 je vključila plače iz Italije. Rezidentom Slovenije – navadno so to državljani s stalnim bivališčem v državi – ki so zaposleni pri delodajalcih za mejo in po zakonu o dohodnini štejejo za čezmejne delovne migrante, pripada poleg drugih olajšav za zavezance še posebna osebna olajšava – za leto 2011 znaša 7211,57 evra.

Meddržavne konvencije o izogibanju dvojni obdavčitvi posebej določajo podrobnosti o obdavčitvi različnih vrst dohodkov. »Pri dohodkih iz naslova licenčnin in avtorskih honorarjev nova konvencija med državama določa petodstotni davčni odtegljaj na viru, ki je po stari konvenciji do konca leta 2010 znašal deset odstotkov,« za primer pojasnjujejo na Generalnem davčnem uradu.

Slovenija je morala dolgo čakati na novo davčno konvencijo z Italijo: državi sta jo podpisali leta 2002, kmalu nato jo je slovenska stran tudi ratificirala, Italija pa je s tem dejanjem odlašala osem let.