Pobuda za ustavno presojo: javne finance in Teš 6

Civilna družba apelira državljane naj presodijo o smotrnosti krnitve javnih financ in o poroštvu za Teš 6.

Objavljeno
11. oktober 2012 12.56
Posodobljeno
11. oktober 2012 13.12
acr ustavno sodišče
K. V., Delo, STA
K. V., Delo, STA
Ljubljana - Predstavniki zainteresirane javnosti civilne družbe Gvido Novak, Vili Kovačič, Vladislav Stres in Andrej Šiško so danes napovedali, da bodo na ustavno sodišče vložili pobudi za presojo ustavnosti in zakonitosti postopkov sprejemanja zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) in zakona o poroštvu za Teš 6, poroča STA.

»Če bomo na ustavnem sodišču uspešni, sodišče lahko odloči, da zakon, ki je bil po nezakonitem in protiustavnem postopku sprejet, razveljavi,« je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Novak. Po njegovih pojasnilih to pomeni, da od dne razveljavitve ZUJF vse njegove določbe prenehajo veljati za naprej, medtem ko za nazaj ni možno popravljati zadev.

Kot je dodal, bodo predlagali tudi prednostno obravnavo in podali predlog za začasno zadržanje do odločitve ustavnega sodišča. »Čeprav menimo, da zadržanje ne bo izvedljivo, prednostna obravnava pa verjetno bo,« je dejal.

Pomembni vprašanji: javne finance in Teš 6

Pobudi za presojo ustavnosti in zakonitosti sprejemanja postopkov ZUJF in zakona o poroštvu za izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), po katerem bo država jamčila za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke, bodo sicer vložili v imenu državljanov, ki se bodo pobudi pridružili.

Pod pobudo bodo podpisani Novak, Kovačič, Stres in Šiško, računajo pa tudi, da se bo pobudi pridružilo od 150 do 200 zainteresiranih državljanov. V prihodnjih desetih do štirinajstih dnevih nameravajo pritegniti štiri interesne družbene skupine: študente, upokojence, javne uslužbence in družine, je pojasnil Novak.

Novak je sicer spomnil tudi na njihovo stališče o predlaganih spremembah ustave glede referendumskega sistema. Menijo namreč, da spremembe niso potrebne, pomenile pa bi tudi »krčenje že doseženih ustavnih pravic«.

Sami so sicer predlagali, da bi dva njihova predstavnika sodelovala tudi kot člana strokovne skupine ustavne komisije DZ.

Kot je še pojasnil Novak, je od predsednika skupine Mira Cerarja že prejel odgovor, da bodo o tem opravili razpravo na prvem zasedanju skupine, navaja STA.