Podjetja z dobrimi praksami nad krizo

Ljubljana – Kljub neugodnim razmeram, v katerih je čedalje teže poslovati in ko ni pravih odgovorov, kako se spoprijeti s krizo, imamo v Sloveniji številna odlična podjetja, ki uspešno odgovarjajo na vsakdanje izzive.

Z inovativnostjo, ki je sestavni del njihovega delovanja, v teh podjetjih izboljšujejo svoje procese, izdelke, znanje svojih zaposlenih, zato so uspešna, je na konferenci GZS, namenjeni predstavitvi najboljših dobrih praks na področju stalnih izboljšav v slovenskih podjetjih med drugim poudaril njen predsednik Samo Hribar Milič.

Kljub »nekako shizofrenim razmeram«, v katerih smo in nevarnosti, da smo na poti Grčije »v brezno odvisnosti«, je dejstvo, da je slovensko gospodarstvo lani izvozilo za 25 milijard evrov, kar je šestkrat več na prebivalca kot Grčija, imamo tudi precej boljšo gospodarsko strukturo kot omenjena država.

Pomembno je, da se zavedamo slabosti v poslovanju podjetij in obenem priložnosti, da se odpravijo, da sledimo najboljšim praksam, da se posvetujemo, da ustvarjamo strokovna omrežja, s katerimi z dobrimi praksami saniramo tudi slabe izkušnje in tako napredujemo.

Slovenija je med tremi državami EU (poleg Portugalske in Estonije), ki imajo največjo rast vlaganj v razvoj in raziskave, največ podjetij, ki vlagajo v raziskave pa je iz farmacije, avtomobilske industrije in računalništva, je opozorila Sabina Koleša, generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo na ministrstvu za gospodarstvo. Dejala je, da polovica slovenskih podjetij ne izvaja inovacijskih aktivnosti, nedavna analiza ministrstva pa je pokazala tudi, da je le šest odstotkov inovacijsko vodilnih podjetij takih, ki iz sredstev, vloženih v inoviranje, ustvarjajo solidne prihodke.

Za ekonomista Matjaža Muleja so inovacijski procesi sestavni del vsakdanjega delovnega procesa in družbene odgovornosti podjetij. Zato sta soodvisnost in celovit pristop postala osrednja elementa podpore, ki jo EU daje družbeni odgovornosti podjetij, »ker to koristi podjetjem, ljudem in celotni družbi ter odpira poti iz sedanje družbeno-gospodarske krize, pripomore k uresničevanju trajnostnega razvoja in konkurenčnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu«.