Podražitve spodbujajo uporabo avtoplina

Ljubljana – Ko mediji objavijo novico o podražitvi bencina, se povpraševanje po vgradnji avtoplinskega sistema v vozila poveča za vsaj dvakrat, pravi tehnični direktor podjetja Plineks Jurij Koprivnikar. Tako je bilo tudi včeraj, ko so cene naftnih derivatov spet dosegle rekordne vrednosti.

V Sloveniji je že skoraj štiri leta opazen trend poviševanja cen pogonskih goriv, z zelo hitro rastjo cen pa se vozniki srečujejo od decembra lani. V lanskem zadnjem četrtletju je bila povprečna cena najbolj prodajanega goriva 95-oktanskega bencina 1,323 evra. Prvo trimesečje letos pa so vozniki to gorivo točili po povprečni ceni 1,432 evra, drugo četrtletje po 1,457 evra, v tem četrtletju pa bo povprečna cena presegla poldrugi evro, saj je trenutna cena, kot že napisano, 1,576 evra za liter. Ali drugače; v zadnjem četrtletju lani je bilo za 50-litrski rezervoar tega goriva treba povprečno odšteti 66 evrov, danes pa za isto količino tega bencina 79 evrov oziroma 13 evrov več.

Z avtomobili se ne vozimo manj ...

Slovenski naftni trgovec Petrol je v prvem polletju v Sloveniji prodal za 11 odstotkov več pogonskih goriv kot v istem obdobju lani. Ugodni rezultati so predvsem v prodaji na drobno, medtem ko so zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in s tem manjše prodaje gospodarskim družbam, težav s plačilno nedisciplino in nelikvidnostjo podjetij slabši rezultati v veleprodaji.

Vozniki se zaradi dražjih goriv ne odločajo opazno več za javni prevoz. Število potnikov Slovenskih železnic (SŽ) letos ostaja v pričakovanih okvirih in je nekoliko nižje kot lani. Povečanja števila potnikov zaradi višjih cen goriv za zdaj ne opažajo, pravijo na SŽ, kjer pričakujejo, da se bo število potnikov povečalo zaradi novega sistema subvencioniranja šolskih vozovnic.

Tudi z avtobusi se zaradi dražjih goriv ne vozi več potnikov, pojasnjuje direktor združenja za promet pri gospodarski zbornici Robert Sever: »Na začetku leta se je število potnikov v javnem potniškem prometu zmanjšalo tako kot prejšnja leta, in sicer od pet do šest odstotkov.« Po Severjevih pričakovanjih bo več potnikov zaradi ugodnejših šolskih mesečnih vozovnic.

... a več na plinski pogon

Vse več ljudi pa se odloči za vgradnjo sistema za avtoplin v svoje vozilo, opaža Jurij Koprivnikar iz podjetja Plineks: »Povpraševanje je bilo veliko že pred krizo, ko je 95-oktanski bencin presegel 1,3 evra za liter. Enako velja zdaj; ko so cene letos začele podirati rekorde, se je povpraševanje precej povečalo.« Po njegovih besedah vsako dopoldne sprejmejo povprečno od 20 do 30 povpraševanj, ko pa mediji objavijo novico o podražitvi pogonskih goriv, se te številke povečajo za vsaj sto odstotkov.

Vožnja na plin je za približno 40 odstotkov cenejša od vožnje na motorni bencin. Ker predelava vozila stane od 900 do 1500 evrov, se investicija povprečno povrne po prevoženih 20.000 kilometrih pri vozilih z bencinskih motorjem in po 50.000 kilometrih pri vozilih na dizelski pogon. Zato v Plineksu več kot 90 odstotkov avtoplinskih sistemov vgradijo v vozila z bencinskim motorjem, predvsem v renault clio in megane, škodo fabio, volkswagen polo in golf. Življenjska doba za tak sistem je po Koprivnikarjevih besedah približno dvajset let, in tudi če lastnik avtomobil proda, se lahko prenese v drugo vozilo.

Generalni direktor Butan plina Tomaž Grm pa pravi: »V družbi Butan plin opažamo, da se število uporabnikov avtoplina v zadnjih dveh letih povečuje. V Sloveniji beležimo porast prodaje na tem segmentu. Tako smo v letu 2011 prodali za četrtino več avtoplina kot leto poprej. Prepričan sem, da so naraščajoče cene bencina in vse večji razkorak v primerjavi s ceno avtoplina zagotovo eden pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na vse pogostejše odločitve za predelavo vozil na avtoplin.«