Poslanci potrdili novelo zakona o gospodarskih družbah

Radovan Žerjav o podpori: Tako enotnost smo v tem mandatu redko dosegali.

Objavljeno
02. november 2011 14.50
Posodobljeno
02. november 2011 15.10
Pi. K., Delo.si
Pi. K., Delo.si
Ljubljana - Poslanci DZ so danes z 48 glasovi za in osmimi proti potrdili novelo zakona o gospodarskih družbah, s katero se bo solastnikom insolventnih podjetij onemogočilo ustanavljanje novih podjetij. DZ je novelo potrdil z absolutno večino, s čimer je presegel veto državnega sveta, piše STA.

DZ je novelo zakona prvič sprejel 19. oktobra, državni svet (DS) pa je 25. oktobra nanjo izglasoval odložilni veto. Za sprejem novele je bila zato tokrat potrebna absolutna večina. Novelo je sicer prvič podprlo 65 poslancev, štirje so glasovali proti.

Temeljni cilj novele, ki jo je v postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS), je preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so bili družbeniki, delničarji z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem ali člani poslovodstva ali nadzornega organa družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja oz. so imele takšen status v družbi največ dve leti pred tem. Omejitev ustanavljanja, nadziranja in vodenja družb bo prenehala po 10 letih od zaključka tistega od začetih postopkov, na podlagi katerega je začela veljati.

Ob tem novela zakona uveljavlja t.i. obrnjeno dokazno breme, saj bo osebo sankcija doletela že po samem zakonu, lahko pa bo pred pristojnim sodiščem v nepravdnem postopku sama dokazala, da ni vplivala oz. ni mogla vplivati na poslovanje družbe, nad katero je začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja.

Predlagatelji so novelo vložili zaradi številnih primerov, ko so delodajalci izčrpavali podjetje ter oškodovali upnike in delavce, medtem ko so zdrava jedra prenesli na novoustanovljeno družbo. Največ pomislekov pa je bilo glede tega, da bi lahko novela poštenim posameznikom omejila podjetniško pobudo.

Tudi DS je menil, da novela posega v pravice do zasebne lastnine in svobodne izbire dejavnosti oz. poklica in ni sorazmerna začrtanemu cilju, zaradi česar je izglasoval veto. Novela po besedah državnega svetnika Boruta Meha pomeni grob poseg v ustavno pridobljene pravice. »Nedopustno je, da nekoga sankcioniramo, čeprav še ni niti osumljen, kaj šele pravnomočno obsojen,« je dejal Meh. Močno so ji nasprotovala tudi delodajalska združenja. Proti noveli je bila tudi vlada. Ta se je strinjala z namenom zakona, a je ocenila, da rešitev ni primerna.