Predlog EU o pomoči za najbolj ogrožene ni dobil podpore

Slovenija in še 20 držav program podpira, šest držav pa program uspešno blokira.

Objavljeno
20. oktober 2011 19.49
Posodobljeno
20. oktober 2011 19.59
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo

Ljubljana, Luksemburg - Ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano EU so na rednem zasedanju obravnavali sveženj reform skupne kmetijske politike (SKP) in spremenjeni predlog uredbe o razdeljevanju živil najbolj ogroženim osebam v Uniji, ki pa ni dobil podpore. Slovenski minister Dejan Židan je ob tem poudaril, da EU ni zmogla pokazati solidarnosti do najrevnejših, kar podpira Slovenija in še 20 držav, šest držav pa program uspešno blokira.

Ministri so v prvem delu dvodnevnega zasedanja opravili razpravo zakonodajnih predlogov iz svežnja reform SKP. Minister Židan je v razpravi poudaril, da predlogi ne prinašajo večjih presenečenj. Poenostavitev kmetijske zakonodaje kot proces, ki naj bi pomembno prispeval k zniževanju administrativnih bremen in dejanskemu zmanjšanju stroškov za kmeta in administracijo, je za Slovenijo zelo pomembna. Povsem odprto ostaja, ali bodo predviden nabor orodij SKP in razpoložljiva sredstva zadostovala za doseganje zastavljenih ciljev. Prva ocena Slovenije je, da bo te cilje težko doseči z realnim zmanjšanim obsegom sredstev za SKP, kot je predvideno v okviru predloga novega večletnega finančnega okvira 2014-2020. To še posebej velja za področje politike razvoja podeželja.

Slovenija se ob prerazporejanju finančnih sredstev znotraj sedemindvajseterice pri tem zavzema za omejitev znižanja nacionalne ovojnice in dovolj dolgo prehodno obdobje. Pomembno bo tudi, če bo državam članicam dana zadostna prožnost pri oblikovanju njihovih modelov neposrednih plačil. Soglašali so, da je sistem plačil med posameznimi državami različen, a opozorili, da pa morajo znotraj držav obstajati možnosti za različne načine plačila za različne načine kmetovanja. Za Slovenijo je sprejemljiva tudi predlagana ozelenitev neposrednih plačil in ukrepov v zvezi s tem.

Pozitivna so dodatna plačila za mlade kmete, posebna shema za majhne kmetije in tudi prostovoljnost uvedbe dodatnega plačila na območjih z naravnimi omejitvami, meni slovenski minister. Za nas je tudi ključno nadaljevanje začetih procesov prestrukturiranja kmetijsko živilskega sektorja. Stališče Slovenije je tudi, da bi pri bodoči razdelitvi sredstev za politiko razvoja podeželja med državami članicami upoštevali dosedanje ravni podpor, dodeljene v celotnem proračunskem obdobju in ne samo v letu 2013.

Na področju uredbe o enotni skupni ureditve trgov Slovenija pozdravlja zlasti razširitev uporabe splošnih varnostnih določb, ki se nanašajo na ukrepe za odpravo motenj na trgu, krizne ukrepe v primeru bolezni živali in izgube zaupanja potrošnikov ter ukrepe za reševanje specifičnih problemov. Slovenija se strinja z ukinitvijo kvot za sladkor v letu 2015 in podpira krepitev ukrepa šolskega sadja in šolskega mleka.

Ministri tokrat niso sprejeli spremenjenega predloga uredbe o razdeljevanju prehrambnih proizvodov najbolj ogroženim osebam v Uniji, ki ga Slovenija podpira. Blokado so povzročile Nemčija, Velika Britanija, Švedska, Nizozemska, Danska in Češka. Gre za 500 milijonov evrov vreden program, ki omogoča, da 18 milijonov oseb v Uniji dobi prehranske pakete. Slovenija v tem programu aktivno sodeluje; na leto razdeli 6000 ton hrane, ki jo prejme 200.000 Slovencev.