Tiskane izdaje
Prijateljice kohezije in prijateljice boljše porabe sta imeni, ki sta si jih nadeli skupini držav članic EU, ki sta se znašli na dveh bregovih; prve, manj razvite prejemnice denarja evropskih skladov so na vrhu v Bratislavi ponovile podporo evropski komisiji in njenemu predlogu prihodnjega sedemletnega evropskega finančnega okvira med letoma 2014 in 2020. Sedem neto plačnic: Nemčija, Francija, Avstrija, Finska, Švedska, Nizozemska in Danska pa želi predlog komisije občutno zmanjšati.
Predsednik evropske komisije Barroso je v Bratislavi obe skupini držav pozval k iskanju dogovora. Obenem je zagovarjal predlog evropske komisije, ki da je »ambiciozen, a hkrati realističen«. Po njegovih besedah so prav evropski strukturni in kohezijski skladi pomembni za ponoven zagon gospodarske rasti v EU, zaradi česar jih ni modro zmanjševati. Pritrdil pa je tudi argumentom neto plačnic, da je treba izboljšati nadzor nad porabo evropskega denarja. »Države na denar EU ne smejo gledati kot na kuverto, s katero lahko počno karkoli,« je povedal Barroso.
Podobno meni tudi slovenski premier Janez Janša. Slovenija ne podpira zmanjšanja proračuna EU, strinja pa se z ukrepi za boljši nadzor nad porabo. Poleg ohranitve kohezijskih sredstev si Slovenija prizadeva tudi za ohranitev predlagane višine denarja za skupno kmetijsko politiko, je povedal Janša, saj bo evropski denar v prihodnjih letih eden naših glavnih investicijskih virov.
Janša je pripomnil tudi, da je soglasje na vrhu v Bratislavi dosegla večina držav članic EU. Včerajšnji sestanek je tako razumeti kot pritisk neto prejemnic pred prihajajočim sklepnem delu pogajanj o prihodnjem sedemletnem finančnem okviru. Ciprsko predsedstvo naj bi konkretne številke razgrnilo po oktobrskem vrhu EU, politični dogovor pa naj bi bil dosežen konec novembra ali decembra.
V skupini tako imenovanih prijateljic kohezije so poleg Slovenije še Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. U. Č.
