Tiskane izdaje
Ljubljana - Med prejemniki teh sredstev so tudi podjetja, ki so medtem že propadla.
V 1,6 milijarde evrov so vštete tudi dokapitalizacije in unovčena državna jamstva, ki jih je vlada v okviru jamstvene sheme dala za posojila podjetjem. Tako je rekorderka po prejetih sredstvih NLB, kaže nova vladna aplikacija Država za razvoj Slovenije. Država je banki namenila dobrih 243 milijonov evrov za dokapitalizacijo, še približno dva milijona pa je dala NLB za plačilo zapadlih poroštev.
Vlada je razvojno SID banko dokapitalizirala s 160 milijoni evrov in ji namenila še deset milijonov evrov za učinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja. NKBM je namenila slabih 13 milijonov evrov svežega kapitala, še dobre štiri milijone evrov pa za plačila zapadlih poroštev. Kar 9,8 milijona evrov zapadlih poroštev je država dala Abanki predvsem zaradi nezmožnosti, da bi SCT, Vegrad in Gradis Celje vrnili posojila.
Med podjetji, ki jim je vlada namenila večje zneske, so Slovenske železnice, ki so dobile 124,7 milijona evrov. Družbi Rudnik Trbovlje-Hrastnik je za zapiranje rudnika namenila 38,6 milijona evrov, Revoz je dobil deset milijonov evrov (še 45,5 milijona evrov je vlada odobrila Revozu prejšnji teden), skupina Gorenje 4,7 milijona evrov, Seaway 4,6 milijona evrov ... Med prejemki so tudi razvojni centri (RC), denimo avtomobilski RC Sieva je dobil šest milijonov evrov, RC za elektroindustrijo Nela 5,9 milijona evrov in lesarski RC Intech-les 5,2 milijona evrov.
V zadnjih treh letih so pomoč dobila tudi podjetja, ki so medtem končala v stečaju. Tako je, denimo, GPG, ki je letos spomladi šel v stečaj, lani poleti dobil 476.000 evrov subvencij za prezaposlitev. Letos poleti je šel v stečaj tudi Bohor Les, ki je konec leta 2009 dobil 164.000 evrov subvencij za prezaposlitev.
Dobrih tri tisoč evrov za prestrukturiranje je leta 2009 dobil Elkroj, ki je medtem tudi že propadel. Steklarna Luminos, ki je približno tri mesece v stečaju, je maja letos dobila 237.864 evrov za prestrukturiranje, pred dvema letoma pa še pol milijona evrov kratkoročnih posojil.
Ali javna sredstva, dodeljena razvojnim centrom in podjetjem dosežejo svoj namen? Če pogledamo zgolj raziskovalno-razvojne spodbude, ki jih namenjajo ministrstva, agencije in skladi ter deloma SID banka, vidimo, da Slovenija za raziskave in razvoj namenja zelo veliko denarja, izplen pa glede na stopnjo gospodarske rasti, produktivnost, strukturo izvoza in druge kazalnike ni ravno najboljši, ugotavlja prispevek za razpravo k novi strategiji razvoja Slovenije 2013-2020 Čas za spremembe - čas za novo industrijsko politiko?.
V dokumentu, ki so ga pripravili v vladni službi za razvoj in evropske zadeve, je zapisano: »Znanje mora biti uporabljivo in prinašati mora ekonomske koristi. Sicer imajo od raziskovalnih dosežkov koristi predvsem tuja podjetja ter posredno tuja gospodarstva in države, iz Slovenije pa s tem glede razvoja in gospodarstva odtekajo znanje, kadri, razvojni potencial.«
Dokument, ki ga je včeraj predstavil minister Mitja Gaspari, opredeljuje prednostna področja industrijske politike. To so informacijsko-komunikacijske tehnologije, zdravje in znanost o življenju, kompleksni sistemi in inventivne tehnologije ter napredni materiali. Gaspari je o tem dejal, da je izbor relativno ozek in da se moramo premakniti od primarne predelave v razvoj končnih izdelkov.
»Če bo država samo sanator podjetij, ne bo nobene industrijske politike in gospodarstvo ne bo napredovalo,« je opozoril minister. Poudaril je nujnost po odpravi administrativnih ovir, učinkovit javni sektor, izboljšanje davčnega okolja. Po njegovem mnenju bi morali biti osnovni viri financiranja povratni, in ne nepovratni ali subvencije, zavzema pa se tudi za združitev različnih agencij, ki se danes ukvarjajo s spodbujanjem konkurenčnosti in podjetništva.
