Tiskane izdaje
Celje - Ob odprtju 45. Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti MOS je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav napovedal, da bo vlada že jutri razpravljala o tretjem svežnju zakonov za spodbujanje gospodarstva.
Radovan Žerjav je na sejmu zaznal pozitivno energijo, ki jo je treba prenesti tudi navzven. Letošnji sejem namreč poteka pod geslom Dobre vibracije za prihodnost. Izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar je povedala, da se v družbi že dolgo zanašajo predvsem nase, saj na kaj več kot na deklarativno podporo pristojnih državnih ustanov ne morejo računati.
Minister Žerjav je ob otvoritvi pojasnil, da je potreben stateški razmislek o razvojni viziji države, zato na ministrstvu pripravljajo novo slovensko industrijsko politiko za novo finančno perspektivo v drugi polovici tega desetletja. Za izhod iz krize so potrebni sistemski in strukturni ukrepi za oblikovanje prijaznega poslovnega okolja in razbremenitev gospodarstva. Ukrepati je treba hitro s spodbujanjem naložb, odpravo ovir, najpomembnejša pa je rešitev bančnega sektorja, saj brez tega po ministrovih besedah ne bomo naredili nič.
Ambicija vlade je, da se stvari premaknejo do konca leta. Radovan Žerjav je prepričan, da se to lahko ob dobri volji in manj nagajanja zgodi. Če bodo reformni ukrepi sprejeti, se bo na to pozitivno odzvala tudi tujina. Glede na relativno nizko zadolženost Slovenije to niti ne bi smel biti problem, a je rešitev odvisna od vseh politikov.
Žerjav odločen: Obrtniki so se odločili za prostovoljno članstvo
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek je ob odprtju sejma opozoril, da krizni čas ni najbolj primeren za spreminjanje statusa zbornice, a je bil minister Žerjav odločen: Obrtniki so se na referendumu odločili za prostovoljno članstvo. Ki je lahko ob sodelovanju podobno mislečih še učinkovitejše. Sicer pa je cilj spremenjene zakonodaje poenostavitev poslovnega okolja, zagotavljanje večjih možnosti pri iskanju dela in zaposlovanja in predvsem večja konkurenčnost slovenskih obrtnikov. Ker se je država odločila, da bo strateško podprla domačo lesno dejavnost sedaj spodbuja energetsko varčna lesena okna, je na krajšem prvem Mosovem vrhu malega in srednjega gospodarstva na vprašanje odgovoril Radovan Žerjav. Za spodbujanje obnovljivih virov energije si v kriznih časih ne bi upal dodatno obremenjevati družinskih proračunov: v Sloveniji je mesečni prispevek v ta namen 1 evro, v Nemčiji 10 evrov.
Gradbeništvo lahko rešijo naložbe. Posebej javne. Koliko je planiranih, Žerjav ni povedal, vsekakor pa je sredstev premalo, zato se bo treba dogovoriti, v katere naložbe se bo v Sloveniji šlo. Potreben je tudi tuj kapital. Gre predvsem za javne investicije - za ceste, železnice in podobno. Vse je odvisno od tega, ali se bomo v tej državi sposobni dogovoriti za nekatere pomembne reforme, da bo poslovno okolje takšno, da bodo tuji poslovni partnerji prišli. Ko je bil pred časom v nemškem koncernu Volkswagen in ga poskušal pridobiti za naložbo pri nas, v starem Tamu, je bilo prvo vprašanje, kakšna je pri nas minimalna plača.
Naložbeniki tehtajo kakšno je poslovno okolje pri nas in južno ter vzhodno od nas in to je slovenski problem. Od tega je odvisno, kakšen bo obseg javnih investicij. Nobenega razloga ni, da vseh 4 milijard, ki so v bruseljski blagajni, 1,5 milijarda je že prišla, ne pripeljemo v Slovenijo.
Potrebujemo investitorje in kapital
V gradbeništvu so pač ključne naložbe. Vlada je izjemno pospešila aktivnosti pri sprejemanju državnih prostorskih načrtov, saj projekti sedaj še niso pripravljeni. V tem tretjem paketu bodo tudi mnogi državniprostorski načrti, ki bodo končani do konca letošnjega leta. Samo projekti pa niso dovolj. Potrebujemo investitorje, potrebujemo kapital. Še pred tem pa je treba ustvariti takšno poslovno okolje, da bodo investitorji v Slovenijo prišli. Vlada se po Žerjavovih navedbah resno trudi narediti korak naprej. Nekaj je že bilo narejenih, čeprav je bila vlada že v prvem paketu deležna mnogih kritik, z drugim naj bi preveč hiteli. Pripraviti je treba pogoje, da bodo investitorji prišli. Investicijski razpisi dokazujejo, da interes za naložbe je. Slovenija ni otok znotraj Evrope. Cene nafte na svetovnem trgu drvijo v nebo, se pa Žerjav strinja, da je ob težavah avtoprevoznikov treba pogledati, kaj se da narediti na trošarinski politiki in to vlada počne.
Žerjav je komentiral še gradnjo ljubljanske železniške postaje in dogajanje označil kot rak rano naše države, ko si uradniki privoščijo, da zavirajo milijonske projekte.
