Tiskane izdaje
Ljubljana - Prehod na evro od slovenskih podjetij terja precejšnje prilagoditve, zlasti v panogah, ki jih prevzem skupne evropske valute najbolj zadeva. Tehnično najbolj zahtevna je bila prilagoditev trgovine in bančnega sektorja, precej dela pa so imela tudi računalniška podjetja, predvsem tista, ki se ukvarjajo s postavljanjem in vzdrževanjem informacijskih sistemov za svoje stranke.
Podjetja iz omenjenih panog so na 1. januar 2007, ko bo Slovenija uvedla evro, po lastnih zagotovilih dobro pripravljena.
Podjetja, zlasti izvozna, so prve prilagoditve na evro opravila že pred letom 2002, ko ga je uvedlo 12 držav območja evra, s katerimi Slovenija opravi večino menjave. Koristi od uvedbe evra naj bi po mnenju mnogih presegle enkraten strošek uvedbe. Evro bo slovenskim podjetjem zagotovo prinesel večjo konkurenčnost, vendar v pozitivnem in negativnem smislu.
Trgovci so 1. marca letos morali uvesti dvojno označevanje cen ter tujcem omogočiti plačevanje z evri. Trgovci vrednost blaga in storitev preračunavajo po fiksnem tečaju menjave (239,64 tolarja za evro). V trgovinah so cene v evrih in tolarjih navedene na vseh izdelkih, medtem ko je na izstavljenem računu v obeh valutah navedena le končna vsota računa.
Kot je razvidno iz raziskave Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), so imeli trgovci s pripravami na evro 5,8 milijarde tolarjev stroškov, kar znaša 0,55 odstotka prihodkov trgovine v letu 2003. Stroški prehoda na evro v trgovini, ugotovljeni na ravni evropskih držav, ki so prevzele evro, so znašali nekoliko več, in sicer med 0,75 odstotka in en odstotek letnega prihodka.
Banke so dobro pripravljene
Prehod na novo valuto je bil tudi velik zalogaj za banke, kjer projekt uvedbe evra spremljajo zelo visoki stroški, a so se te, kot zagotavljajo, na evro dobro pripravile. Na ta organizacijsko, logistično, informacijsko, informativno in varnostno izredno zahteven projekt so se banke začele pripravljati pred dvema letoma, največ sredstev in truda pa so vložile v prenovo ali nadgradnjo informacijske tehnologije in izobraževanja kadrov.
Vse banke so za nemoten prehod na evro dodatno usposobile svoje zaposlene, ki bodo večinoma zelo aktivni čez novoletne praznike. Nekaj dežurnih poslovalnic bank v Sloveniji bo tako odprtih 1. in 2. januarja 2007 (seznam je objavljen na spletni strani Združenja banka Slovenije www.zbs-giz.si). Banke so v okviru Združenja bank Slovenije in v sodelovanju z Bankartom, ki upravlja mrežo bankomatov, pripravile načrt, po katerem bodo 15 minut po polnoči bankomati začeli delovati po načelu enakomerne regijske pokritosti in glede na obiskanost. Bankomati naj bi po pričakovanjih bank bili v mrežo vključeni v 24 urah po uvedbi evra.
Sicer pa so banke v logističnih pripravah največjo pozornost namenile področju dobave, varovanja in hranjenja evrske gotovine in področju izločanja tolarske gotovine iz obtoka. Banke so zato večinoma posodobile in razširile potrebno infrastrukturo, pri čemer so preuredile prostore za hrambo gotovine.
Obsežne prilagoditve v računalniških podjetjih
Obsežno prilagoditev, tako znotraj samih podjetij kot z vidika storitev in produktov, ki jih ponujajo kupcem, imajo za sabo tudi računalniška podjetja. Večina podjetij se je sicer za nekaj časa odločila za vzporedni sistem in so v tem času lahko pravočasno opravila vsa testiranja. Na področju poslovanja z bančnim sektorjem so morala računalniška podjetja definirati vse postopke dela, procese, pravi vrstni red, številna testiranja itd., kar je bilo izredno zahtevno predvsem zaradi izredno velikega obsega podatkov v bankah.
Uvedba evra po načelu velikega poka
Kot je znano, bo Slovenija prva država, ki bo evro uvedla po načelu velikega poka, kar pomeni, da se bosta tako knjižni denar kot gotovina v istem trenutku spremenila iz tolarjev v evre. Za gotovino bo veljalo 14-dnevno obdobje dvojnega obtoka, v katerem se bo lahko plačevalo v tolarjih in evrih, vračila pa se bodo morala izvrševati izključno v evrih.
