Programi aktivne politike zaposlovanja: podjetnost ali obupanost Slovencev?

Zanimanje za subvencioniranje samozaposlovanja je rekordno.

Objavljeno
19. avgust 2011 18.51
Posodobljeno
19. avgust 2011 18.51
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja

V naslednjih tednih in mesecih bo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve začelo izvajati še devet programov aktivne politike zaposlovanja. Konec avgusta bodo predvidoma na voljo subvencije za samozaposlitev: njihova vrednost ostaja 4.500 evrov, obdobje, znotraj katerega mora posameznik ostati samozaposlen, pa se bo ponovno podaljšalo na dve leti.

Z vsemi programi si po besedah Damjane Košir, generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanja, obetajo najmanj dvajset tisoč novih zaposlitev. Tokrat bo za subvencioniranje samozaposlovanja na voljo devet milijonov evrov in pol, kar bo zadostovalo za nekaj več kot dva tisoč posameznikov. Zaprosili bodo lahko vsi, ki v zadnjih dvanajstih mesecih niso bili samozaposleni in v zadnjih petih letih niso prejeli sredstev za ta namen.

Ob tem ne gre pozabiti, da je bilo v začetku leta podeljenih že petnajst milijonov evrov, celoten letošnji znesek subvencij za ta namen pa bo tako enkrat večji kot lani ali predlani.

Povečanje zanimanja ni dokaz podjetnosti

Zanimanje narašča, poudarja Koširjeva; se pa ob tem poraja vprašanje izrabljanja programa namesto rednega zaposlovanja delavcev, na kar opozarjajo tako delodajalci kot tudi sindikalisti. »Vse bolj se ugotavlja, da povečanje zanimanja ni dokaz tega, da so Slovenci bolj podjetni, ampak da so bolj obupani. Da se samozaposliš, ker ne dobiš redne zaposlitve, ob tem ti pa nihče ne nudi dodatnega usposabljanja na primer iz računovodstva ali trženja, je recept za katastrofo,« meni Goran Lukič iz zveze svobodnih sindikatov.

Tudi zato na ministrstvu pripravljajo oceno programa, katere rezultati bodo znani naslednje leto. Zadnje poročilo zavoda za zaposlovanje pa pokaže, da je izmed tistih, ki so prejeli subvencijo leta 2008, pogodbeno obveznost (da so ostali samozaposleni vsaj dve leti) izpolnilo 86 odstotkov, medtem ko jih je bilo od teh letos februarja samozaposlenih le 63 odstotkov.

Ministrstvo bo spodbujalo zaposlovanje brezposelnih še s subvencijami v znesku 3.250 evrov za delodajalce, ki bodo posamezniku ponudili redno službo za najmanj dvanajst mesecev. Omenjena programa subvencioniranja pa sta edina, ki sta namenjena zaposlovanju v gospodarstvu. Ostali so bodisi vezani na nevladne organizacije, institucije s področja socialnega varstva ali centre za socialno delo, bodisi je njihov cilj (le) usposabljanje in motiviranje. Med slednje sodi tudi program za Pokolpje, kjer je stopnja brezposelnosti bistveno višja od slovenskega povprečja. Omenimo še razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in sofinanciranja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov.

Neprilagojenost trgu dela

Ena izmed težav programov je po mnenju Lukiča prav neprilagojenost teh potrebam na trgu dela.

»Situacija na trgu dela v Sloveniji ni dobra, je pa položaj ugodnejši kot na začetku leta,« ugotavljajo na ministrstvu. Trenutno je brezposelnih nekaj več kot 107 tisoč oseb, v primerjavi z lanskim letom je med njimi več moških, dolgotrajno brezposelnih, starejših od 50 let in invalidov. Nižji pa je delež mladih do 26 in iskalcev prve zaposlitve. Po beseda Koširjeve je spodbudno tudi dejstvo, da se je število prostih delovnih mest povečalo.