Tiskane izdaje
Frankfurt - Kot po poročanju STA poudarja Michel Madelain, je problematično že temeljno izhodišče predlogov Evropske komisije. Ta bi namreč predpisala enotne evropske kreditne standarde. To pa za transparentnost trgov ne bi bilo dobro, saj bi vodilo v različna regionalna pravila.
Predlogi komisije so tudi v nasprotju s ciljem stabilizacije kreditnih trgov in krepitve zaupanja vlagateljev v bonitetne ocene. Na primer sistem rotacije naročnikov med agencijami na tri leta bi po mnenju Madelaina pomenil standardizacijo in manjšo raznolikost mnenj. »To bi odpravilo tudi vse pobude za izboljšanje kakovosti bonitetnih ocen in njihovo dolgoročno uspešnost,« meni prvi mož Moody's.
Sporna je tudi vloga evropskega organa za vrednostne papirje in trge (Esma), ki naj bi pregledoval metode bonitetnih hiš. To bi lahko vodilo do razumevanja, da boniteto podjetij in držav ocenjujejo evropski regulatorji. »Upamo, da se bo predloge v zvezi s tem dalo še izboljšati,« je za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) dejal Madelain.
Sicer pa je o odnosu z evropskimi državami prvi mož Moody's poudaril, da agencija ne deluje kot svetovalec vladam. »Naša naloga je v interesu vlagateljev oceniti kreditna tveganja državnih obveznic. To je kontinuiran proces.« Enako velja za podjetja. Pri teh le v primeru, da načrtujejo prevzem, bonitetna hiša vnaprej poda oceno vpliva te poteze na bonitetno oceno. Sicer pa tudi podjetja in finančne institucije niso deležne nasvetov.
Na vprašanje, ali vlade izvajajo pritisk na Moody's, je Madelain odgovoril nikalno. »Naše odločitve sprejemamo po jasnih kriterijih in brez vsakega pritiska.«
Novinarji FAZ so Madelaina soočili tudi s pomisleki, da najvišja bonitetna ocena nekaterih držav, na primer Francije, ni v skladu s stanjem na finančnih trgih, saj vlagatelji izgubljajo zaupanje v obveznice teh držav. Prvi mož Moody's je poudaril, da so mnenja vlagateljev veliko bolj nestanovitna od ocen bonitetnih hiš. »Trenutno vlagatelji stanje ocenjujejo bolj pesimistično kot mi. A to nima nič opraviti z izgubo zaupanja v bonitetne hiše,« je izpostavil.
»Naše bonitetne ocene so dolgoročne,« je poudaril Madelain. Ključno vprašanje po njegovem mnenju pa je, ali se zaupanje vlagateljev od te ocene trajno oddaljuje, ali pa se po določenem času znova začne približevati. »Lahko se zgodi, da se bodo ocene trga znova približale našim ocenam, kot se je to zgodilo v preteklosti,« je dejal.
Izrazil je še prepričanje, da tudi v obdobju večjih razmikov med bonitetno oceno in zaupanjem trga ocene bonitetnih hiš ne izgubljajo verodostojnosti. »Naše ocene ostajajo tudi v takšnih obdobjih pomembne in udeleženci na trgu jih upoštevajo prav v času negotovosti,« je še dejal.
