Tiskane izdaje
Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete je pojasnil, da zakon o SDH v okviru upravljanja potihoma podeljuje tudi razpolaganje z državnimi naložbami, ki bodo postale njegova last, državi pa bodo ostale le delnice SDH. Opozoril je, da država po novem tako ne bo dobila vseh prihodkov od privatizacije državnih naložb, ampak le: »Če bo pri tem ugotovljen bilančni dobiček, se ta skladno s pravili o razdelitvi dobička v določenem delu lahko razdeli tudi lastniku.« Pirnat je opozoril še na neskladnost zakona s 146. členom ustave, po katerem mora država svoje naloge financirati s prihodki od svojega premoženja, kar po novem ne bo več mogoče. Dodal je še, da bo s tem zakonom lastniška sprememba deležev države izločena iz premoženjske bilance države.
Matej Runjak z ministrstva za finance se do ustavnosti zakona ni želel opredeljevati. Odgovoril pa je, da bi SDH kupnine zadržal v svojih bilancah, skupščina pa da bi odločala o njihovem izplačilu prek dividend holdinga: »Noben problem ni, da bo družba nakazala toliko in toliko dividend v proračun. Vsak finančni minister bo želel maksimalno izplačilo dividend, ob predpostavki, da bo družba vzdržno rasla in poslovala.«
Kaj bo z dividendami?
Kaže, da izplačilo dividend SDH, ki ga Pirnat imenuje kar črna škatla, ne bo tako samoumevno in preprosto. SDH bo imel po eni strani svoje dolgove - poplačilo denacionalizacijskih odškodnin in drugih obveznosti. Vprašanje pa je, ali bo SDH kot pravni naslednik Slovenske državne družbe (Sod) državi sploh lahko izplačeval dividende. Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu Sodu onemogoča izplačilo dividend državi in po mnenju nekaterih pravnikov utegne v zvezi s tem nastati težava tudi pri SDH.
Pirnat je še poudaril, da je v zakonu o SDH vloga državnega zbora (DZ) omejena na sprejetje strategije in smernic, s čimer je DZ ločen od konkretnejšega odločanja o državnem premoženju. Runjak je na to odvrnil, da delež, ki naj ga država obdrži v posameznem podjetju, ne bo vezan na odločitev vlade, ampak ga bo opredelila klasifikacija oziroma strategija, ki jo bo potrdil državni zbor. »To bo potem dalo mandat vodstvu SDH za ravnanje s tem premoženjem,« je povedal.
Pirnatu se zdi tudi sporno, da bo skupščina SDH kar vlada, pa tudi to, da v zakonu ni prepovedi prodaje delnic SDH.
Anketa o kadrovanju uprav
Na Konferenci korporativnega upravljanja Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) so izvedli tudi anketo o načinu kadrovanja v slovenskih podjetjih. Kar 69 odstotkov sodelujočih udeležencev je menilo, da se uprave postavljajo na podlagi političnih meril, 31 odstotkov, da se to dogaja včasih in nihče, da se to ne dogaja. »Zasledovanje teh interesov je treba preseči. Pogosto je celo izbor dobrih kandidatov zaradi napreglednosti dvomljiv,« je izpostavila generalna sekretarka združenja Irena Prijović.
Kar polovica anketiranih se je le deloma strinjala, da javni razpisi za člane uprave prinesejo večjo preglednost. Tretjina je menila, da je ne prinesejo in petina, da jo. Kar 95 odstotkov vprašanih pa je ugotavljalo, da pri kandidiranju za določeno vodilno mesto v naši državi ni zagotovljene diskretnosti. Skoraj štiri petine sodelujočih je menilo, da so zunanji svetovalci dodana vrednost pri izbiranju uprave. V razpravi o kadrovanju uprav je Ulrich Dade, predsednik nemškega Amropa, menil, da se političnim in drugim vplivom pri tem ni mogoče povsem izogniti. Opozoril pa je, da ni dobro, če nadzorniki pri izbiri člana uprave preglasujejo šefa uprave. Prvi nadzornik Zavarovalnice Triglav Igor Mihajlović je povedal, da bi moral predsednik uprave, če nadzorniki ne podprejo njegovega kandidata za upravo, odstopiti.
