Različni slovenski evrski kovanci posebnost v EU

Ljubljana - Slovenski kovanci evra bodo že čez nekaj dni postali zakonito plačilno sredstvo v vseh članicah območja evra. Medtem ko so bankovci evra enotni za celotno območje evra, imajo kovanci eno stran enako, ena pa je t. i. nacionalna stran. Zanjo vsaka država izbere svoje motive, Slovenija pa je ena od redkih članic, ki so se odločile, da bo na vsakem kovancu drugačen motiv.

Izbira motivov

Motive na slovenskih kovancih evra je na podlagi povabila širši javnosti, na katerega se je odzvalo skupno 132 predlagateljev z 699 motivi, izbrala posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Banke Slovenije in finančnega ministrstva.

Nato se je začela druga stopnja projekta - povabilo oblikovalcem za oblikovanje idejnih osnutkov. Komisija je povabila k sodelovanju pet znanih oblikovalcev: Janija Bavčerja, Edija Berka, Petro Černe Oven, Miljenka Licula ter Matjaža Učakarja. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali ugledni slovenski umetniki, oblikovalci in poznavalci slovenske kulturne dediščine, je opravila strokovni pregled in oceno idejnih osnutkov ter predlagala izvedbeni projekt avtorja Miljenka Licula s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko.

Vlada je julija 2005 predlog podprla, od EU pa 5. oktobra istega leta dobila tudi potrditev, da je slovenski predlog izdelan v skladu z evropsko zakonodajo. Že čez nekaj dni pa je odločitev o knežjem kamnu, ki naj bi krasil slovenski kovanec za dva centa, razburkala deželno vlado na avstrijskem Koroškem. V soglasno sprejeti resoluciji je pozvala avstrijsko zvezno vlado, naj v dvostranskih pogajanjih poskrbi, "da se Republika Slovenija odpove temu, da uporabi osrednji simbol koroške deželne zgodovine, kot je knežji kamen, na plačilnem sredstvu, ki ga izdaja Republika Slovenija in je uporabno po vsej Evropi." Knežji kamen je sicer osrednji simbol slovenske karantanske države, ki je imela od 7. stoletja svoje središče na Gosposvetskem polju na današnjem avstrijskem Koroškem.

Kovanec najvišje vrednosti krasi Prešernov portret

Na kovancu najvišje vrednosti, za dva evra, je upodobljen reliefni obris portreta največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pod njegovo podobo pa je vpisan še Prešernov rokopis verza Žive naj vsi narodi. Na kovancu za en evro je upodobljen Primož Trubar oziroma njegov doprsni portret, poleg katerega je stavek Stati inu obstati.

Na kovancu za 50 centov je prikazana podoba Triglava, ozvezdje raka in napis Oj Triglav moj dom. Triglav je od nekdaj simbol slovenstva, ozvezdje raka pa predstavlja zodiakalno znamenje, v katerem je Slovenija postala samostojna država. Na kovancu za 20 centov sta upodobljena lipicanca, na kovancu za 10 centov pa neizveden Plečnikov načrt slovenskega parlamenta, nad katerim je napis Katedrala svobode.

Štorklja, simbol rojstva in dolgega življenja na kovancu najnižje vrednosti

Motiv na kovancu za pet centov je sejalec. Upodobljen je v simbolni gesti, ko trosi semena, med katerimi je 25 zvezd, ki simbolizirajo države članice Evropske unije. Na kovancu za dva centa pa je, kot omenjeno, reliefna podoba knežjega kamna. Na kovancu najnižje vrednosti, za en cent, je upodobljena štorklja, ki predstavlja simbol rojstva in dolgega življenja.

Slovenske kovance kujejo na Finskem

Kovanje slovenskih kovancev je prevzela finska kovnica Mint of Finland. To je Banka Slovenije v okviru mednarodnega natečaja med petimi evropskimi kovnicami izbrala za kovanje več milijonov kosov evro kovancev. Banka Slovenije je naročila 94,5 milijona kosov evrskih bankovcev ter 296,3 milijona kosov evrskih kovancev v skupni vrednosti skoraj 2,3 milijarde evrov in v skupni teži 1541 ton.