Referendum o državnem holdingu ni izključen

Ljubljana – Poslanci bodo danes odločali o sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki prinaša novo ureditev upravljanja s podjetji v državni (so)lasti. Zakon bo namreč pod eno streho združil vse dosedanje upravljavce državnih naložb in ukinil Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). A nad zakonom menda že visi grožnja z referendumom.

Zakon predvideva, da se bo v SDH, ki zdaj ne bo vključen v reševanje bank, preoblikovala Slovenska odškodninska družba. Holding bo delniška družba, vodila pa jo bo tričlanska uprava, ki jo bodo nadzorniki imenovali na podlagi mednarodnega javnega razpisa. Devetčlanski nadzorni svet bo z absolutno večino imenoval državni zbor, in sicer štiri na predlog vlade (od tega eden na predlog Ekonomsko-socialnega sveta), štiri na predlog poslanskih skupin in enega na predlog parlamentarne komisije za nadzor javnih financ.

Holding, ki bo upravljal 11 milijard evrov premoženja, bo deloval na podlagi smernic in strategije upravljanja, ki ju sprejme državni zbor. Predhodnica strategije bo klasifikacija, ki jo bo morala vlada poslancem v sprejem poslati še pred ustanovitvijo SDH. V vmesnem času bo za upravljanje naložb v neposredni državni lasti potrebno soglasje vlade, za prodajo pa še državnega zbora. Zakon namreč ukinja AUKN in v nadaljevanju predvideva dokapitalizacijo SDH z državnimi deleži v podjetjih.

Zaplet z Desusom

Kad po zadnjem predlogu ostaja samostojna pravna oseba, ki upravlja Modro zavarovalnico in Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kad bo pokojninski blagajni na leto še naprej zagotavljal 50 milijonov evrov, poleg tega pa naj bi SDH na zahtevo Desusa zanjo namenil še desetino kupnin od svojih kapitalskih naložb. A pri tem se je včeraj zapletlo, saj vlada predlagala, da se iz tega izvzamejo portfeljske naložbe – tiste, ki so namenjene tveganju in doseganju le gospodarskih ciljev, s čimer pa se Desus ni strinjal, a so popoldan dosegli koalicijsko soglasje.

Zakon predvideva tudi pripojitev DSU k holdingu, po novem pa naj bi na SDH prenesli tudi Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško. Holding bo po lastni presoji upravljal tudi Zpizov delež v Zavarovalnici Triglav.

SD ostro proti zakonu

Zakonu nasprotujejo v SD, saj menijo, da odpira možnost za nepregledno prodajo državnega premoženja. »Gre za krajo slovenske zlatnine. Postopek, ki bo lahko tekel prek holdinga kot delniške družbe, ne omogoča nadzora in preglednega spremljanja, kaj se s tem premoženjem dogaja,« je dejal Janko Veber iz SD. Dodal, je da doslej niso dobili pojasnil, zakaj naj bi bil holding boljši sistem upravljanja kot AUKN. Moti jih tudi politično imenovanje nadzornega sveta SDH. SD bo poskušal na zakon najprej doseči veto v državnem svetu, če jim s tem ne bo uspelo, pa menda ni izključen niti naknadni zakonodajni referendum. »Šli bomo do konca. Zdajle vam ne morem napovedati poteka, ampak to vključuje tudi možnost referenduma,« je na vprašanje o tem odgovoril Veber. Po naših informacijah bi se lahko pri tem povezali s sindikati.

V Pozitivni Sloveniji o referendumu na razmišljajo. Alenka Bratušek iz PS je pojasnila, da je bil pri predlogu zakona dosežen napredek, da pa jih še vedno moti predvidena sestava nadzornega sveta, da še vedno ni znana vrednost premoženja holdinga in njegove obveznosti ter ali se bodo v holding prenesli deleži bank, ki bodo že očiščene slabih terjatev, ali neočiščene banke. Danes bo PS zato v zvezi s pripombami vložila amandmaje. »Če bodo amandmaji sprejeti, ne bi imeli večjih zadržkov podpreti zakon,« pravi Bratovškova.

Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) ugotavlja, da je delovna skupina pri zakonu o SDH upoštevala večino njihovih pripomb. Hkrati pa opozarja, da predlog zakona ne predvideva javnosti temeljnih aktov, načrtovana sestava nadzornikov pa ne omogoča depolitizacije nadzornega sveta holdinga. V združenju menijo, da bo mogoče oceno novega koncepta dati, ko bodo sprejeti kodeks in smernice upravljanja, o katerih bi bilo treba opraviti javno razpravo.

Le menjava institucij

Ekonomist dr. Bogomir Kovač opozarja, da se v Sloveniji bolj kot s kakovostjo korporativnega upravljanja državnih podjetij ukvarjamo z institucionalno obliko. Kot ugotavlja, med holdingom in agencijo razen nomotehničnih lastnosti ni bistvenih razlik pri kakovosti upravljanja. »Ta bo odvisna od ekip, ki bodo tam sedele, in od stopnje avtonomije, ki jo bodo te upravljavske ekipe imele. Z osnovno idejo, da bomo s centralizacijo upravljanja zagotovili večjo preglednost, kakovost sama po sebi ni zagotovljena.« Opozarja tudi, da se s koncentracijo upravljavskih vzvodov povečuje tudi moč odločanja in nevarnost manipulacije. »Če ti ljudje ne bodo avtonomni v odnosu do političnih in drugih interesnih skupin, bomo imeli še nevarnejšo situacijo kot doslej,« pravi Kovač, ki je bil v preteklosti kritičen tudi do AUKN.