Tiskane izdaje
Ljubljana – Švedski se je z radikalnimi reformami uspelo izkopati iz težkega ekonomskega položaja iz začetka devetdesetih let, ki je bil zelo podoben razmeram, s katerimi se danes srečuje večina evropskih držav.
»Spopadali smo se z visoko inflacijo, devalvacijo nacionalne valute in z naraščajočim javnim dolgom,« je na tradicionalnem Nordijskem poslovnem srečanju slovenskim poslovnežem njihove izkušnje predstavil državni sekretar na švedskem finančnem ministrstvu Hans Lindberg.
»V prvem svežnju reform smo dali prednost fiskalni in monetarni konsolidaciji ter reformi davčnega sistema; začrtali smo tudi glavne okvire za reformo trga dela. Finančna konsolidacija je bila zelo boleča, za njen uspeh pa je ključna politična zavezanost. Predvsem mora država v času finančne krize zaščititi varčevalce, in ne lastnike bank,« je poudaril Lindberg.
V zadnjih petih letih so na Švedskem zastavili drugi val reform, osredotočenih na trg dela. Znižali so davke na plače, ustvarili spodbudno okolje za ustvarjanje novih delovnih mest in reformirali šolstvo po vzoru avstrijskega in nemškega modela vajeništva.
Zdaj pripravljajo tretji paket reform – švedsko gospodarstvo se namreč spopada z novimi izzivi, predvsem z veliko konkurenco držav v razvoju. Lindberg meni, da je za Evropo pomembno, da nadaljuje strukturne reforme, enako pomembna je konsolidacija javnih financ.
Zgled evropskim državam
Lindberg se je v četrtek pogovarjal tudi s premierom Janezom Janšo in finančnim ministrom Janezom Šušteršičem o primerjavah in možnosti razvoja slovenskega in švedskega gospodarstva. Premier je Lindbergu predstavil načrt slovenskih reform skupaj s pokojninsko. Lindberg je poudaril, da je za Slovenijo ključno, da nadaljuje reforme. Tudi Švedska se je v letih od 1970 do 1990 spopadala z velikim padcem gospodarske rasti. Od četrte najbogatejše države na svetu je padla na 14. mesto, stopnja brezposelnosti se je zelo povišala, javne finance pa so bile v resnih težavah.
Za vse države EU je zdaj nujno, da konsolidirajo javne finance, stabilizirajo fiskalno politiko in nadaljujejo strukturne reforme in reformo trga dela, je poudaril Lindberg, saj bodo v nasprotnem primeru začele resno zaostajati za drugim svetom.
Švedski trg dela – stopnja brezposelnosti v državi je 7,5-odstotna – se danes spopada predvsem s problemom velike brezposelnosti med mladimi in med priseljenskimi delavci. Izboljšanje razmer za mlade si obetajo od reforme šolskega sistema, ki naj bi zagotovila boljšo izobrazbo in znanja, ki jih potrebujejo na trgu.
Švedska je bila tudi ena prvih držav, ki je pristopila k reformi pokojninskega sistema. »Če danes primerjate italijansko reformo, boste našli veliko podobnosti s švedsko pokojninsko reformo. Pripravili smo tehnični model za reformo pokojninskega sistema, po katerem se danes zgleduje veliko evropskih držav,« je dejal Lindberg.
