Tiskane izdaje
Premalo je doslej za gradbeništvo naredila država. "Slovenja spada med države v EU z največjim upadom dela v tej panogi in ob enem tudi med tiste redke države, kjer se država ni odzvala s posebnimi ukrepi za pomoč tej panogi," je poudaril.
Država po besedah direktorja zbornice, kot piše STA, ni v stanju pospešiti investicijskega cikla v infrastrukturo. "Še več - ustavila se je celo projektiva, kar kaže, da bo tega dela v prihodnje še manj," pojasnjuje Renar. Zahteve panožne zbornice so jasne: na javnih razpisih bi morali obvezno umakniti kriterij najnižje cene in v ospredje postaviti predvsem kvaliteto oziroma vrednost za kupca v življenjski dobi.
Glede na to, da je sektor finančno izjemno slab, bi morali uvesti tudi vnaprejšnje plačilo na teh projektih, s čimer bi plačilo zagotovili tudi podizvajalcem in s tem odpravili zatikanje pri izvedbi projektov. "Tu bi morala biti država veliko bolj agilna," meni Renar.
Za projekte v državnih razpisih država ob tem zahteva garancije, ki vežejo sredstva v podjetjih, pri plačilih pa se poslužuje zadrževanja dela sredstev. "To so vse vidiki, ki povzročajo težave, nezaupanje in nesodelovanje podjetij," je dejal sogovornik.
Po aprilskem sestanku predstavnikov gradbeništva s predsednikom vlade in glavnimi resornimi ministri, ki pokrivajo to področje, so gradbeniki sicer oblikovali konkretne predloge za izboljšave. "Upamo, da bo država tu bistveno bolj aktivna kot doslej, čeprav trenutne politične razmere lahko puščajo določene dvome," je za STA ocenil Renar. Vendar je izbire v gradbeništvu po njegovih besedah zelo malo, posledice pa bodo trajne.
V zbornici namreč opažajo tudi, da zdaj v večjem obsegu prihajajo tudi tujci, saj njihova podjetja lahko izpolnjujejo pogoje javnih razpisov zaradi dobre podpore njihovih bank. "Tu pa obstaja nevarnost, da bomo mi ta trg ali vsaj del tega trga na lahek način izgubili," se še boji Renar.
Umar je sicer v aprilskem Ekonomskem ogledalu zapisal, da vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti kažejo na nadaljevanje pričakovanega počasnega okrevanja slovenskega gospodarstva, najslabše razmere pa so še naprej v gradbeništvu. Realna vrednost opravljenih del v gradbeništvu se po navedbah Umarja februarja precej znižala in izmed vseh kazalnikov najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. V panogi se zmanjšuje tudi število delovno aktivnih, prav tako v njej vlada najslabše stanje na področju plačilne nesposobnosti in neporavnanih obveznosti.
