S koncesijo za avtoceste do denarja za razvojne osi

Ljubljana – Enainštirideseti ukrep tretjega svežnja za spodbujanje gospodarstva napoveduje objavo mednarodnega razpisa za oddajo koncesij za upravljanje slovenskih avtocest. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je pojasnil, da bi vlada zelo rada našla investicijski kapital za gradnjo razvojnih osi.

Na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo in prostor ukrepa ne komentirajo, na petkovo vprašanje so včeraj odgovorili z v svežnju zapisanim ciljem: boljše gospodarjenje z omrežjem avtocest in pridobitev novih finančnih virov za nadaljnjo gradnjo in razvoj avtocestnega omrežja. Veljavna koncesijska pogodba med državo in Darsom je bila 29. aprila 2004 sklenjena za ne manj kot 20 let, po lanski statutarni spremembi, ko je država na Dars prenesla lastništvo avtocest, pa nova koncesijska pogodba še ni bila podpisana. Skladno z zakonom o uravnoteženju javnih financ in novelo zakona o Darsu je koncesijsko pogodbo treba uskladiti do konca letošnjega leta. Na vprašanje, kako ocenjujejo vladne načrte in ali so jih presenetili, so na Darsu odgovorili, da bodo spoštovali odločitev lastnika.

Bivši minister za promet Patrick Vlačič meni, da se v osnovi zdi pametno, da bi se avtoceste gradile s koncesijami, železnice pa z državnim denarjem. Sicer bi tudi železnice lahko gradili z javno-zasebnim partnerstvom, saj obstaja model, ki ga tudi Eurostat dopušča in ga je prejšnja vlada nameravala uporabiti pri državnih cestah.

Koncesije bi kazalo podeliti (vsaj za dele) tretje razvojne osi, za dokončanje phyrske avtoceste in za priključek na hrvaško omrežje na Notranjskem (Jelšane), meni Patrick Vlačič in opozarja, da je promet na teh odsekih premajhen. Prejšnja vlada je razmišljala o javno-zasebnem partnerstvu.

Član nekdanje (Nemčeve) Darsove uprave Jan Žan Oplotnik pravi, da tretja razvojna os doslej ni bila obravnavana kot cestninska, saj je tam premalo prometa, da bi se za koncesionarja izšlo. Edina možnost bi bila, da bi država pokrivala izgubo, kakor delajo na Madžarskem in Hrvaškem, a rešitev ni dobra.

Oplotnik meni, da bi morebitni drugi koncesionar moral prevzeti tako omrežje kot finančne obveznosti. Servisiranje teh bi bilo za zasebnika dražje, kot je zdaj, ker ne bi bilo garancije države. Je pa mogoče, če prevzame obveznost vlaganja v novo infrastrukturo. In izvedljivo. Vendar ne v kratkem času.