Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju - Voditelji podjetij so na današnjem šestem vrhu slovenskega gospodarstva predstavili slab položaj podjetništva v državi in predlagali vrsto konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja. Poudarili so, da gospodarstvo potrebuje nov zagon in predlagali, da se država zadolži za dodatno milijardo evrov in jih prek bank plasira v podjetja, piše STA.
Člani predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije so na Brdu pri Kranju predstavili posamezna področja, ki so najbolj pereča za nadaljnji razvoj države. Gospodarstveniki so, kot je povedal predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec, enotni, da je stanje v gospoda in predlagali pravi problemi pa šele prihajajo.
"Strah nas je upadanja naročil ob slabem finančnem stanju podjetij in slabem kreditnem portfelju bank," je pojasnil predsednik uprave Kolektor Group Stojan Petrič. Izpostavil je, da potrebujemo nov gospodarski zagon, investicije, bančne kredite, dokapitalizacijo bank v državni lasti ali njihovo privatizacijo, takojšnjo davčno olajšavo za investicije v raziskave in razvoj, javna dela za zagon gradbeništva ter nov poslovni model za to panogo.
"Predlagamo, da se država dodatno zadolži za eno milijardo evrov in ta sredstva preko bank plasira v gospodarstvo - v srednja in mala podjetja, ki so kapitalsko ustrezna in lastniško konsolidirana, ki imajo vizijo in realno strategijo," je poudaril Petrič. Predlagal je tudi, da del lastništva v podjetjih prevzamejo zaposleni in menedžerji.
Sredstva za investicije bi dobili tudi z zmanjšanjem stroškov javne uprave za 20 odstotkov v štirih letih, zvišanjem davka na dodano vrednost za dva odstotka, obdavčitvijo premoženja in umikom države iz gospodarstva, pri čemer bi se morali kupci podjetij zavezati, da jih ne bodo bremenili s kupnino in obrestmi kupnine.
Nujna je tudi reforma dela. "Naša delovnopravna zakonodaja ni niti prožna niti varna, ampak celo nevarna za naše gospodarstvo," je opozoril direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je izpostavil še veliko rezerv in izzivov na področju internacionalizacije. "Naš naravni domači trg mora postati ves svet," je pozval.
Predsednica uprave Trima Tatjana Fink je opozorila, da so investicije eden temeljev za gospodarsko rast, ki prinaša tudi multiplikativni učinek. Vendar pa investicije padajo že od leta 2008. Dodala je, da je treba oblikovati ustrezno ekipo strokovnjakov, ki bi skrbela za razvoj tega področja.
Gospodarstveniki predlagajo tudi, da se za gospodarskega ministra imenuje gospodarstvenika, ki je zadnjih deset let vodil veliko podjetje. Podjetniške izkušnje je mogoče prenesti na javno upravo, so prepričani. "Od nove vlade pričakujemo, da debirokratizira delovanje države, izboljša njeno učinkovitost in trošenje omeji na največ 42 odstotkov BDP," je poudarila predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec.
"Podjetja ne potrebujemo politike, politiki potrebujete podjetja," je opozoril predsednik uprave Robotina Group Devid Palčič. Ocenil je, da so menedžerji državnih podjetij nesposobni, ali pa nimajo enakih interesov kot podjetje. Uspehi gospodarstva pa so odvisni predvsem od menedžerjev. Zato se gospodarstveniki zavezujejo, da bodo povečali investicije v razvoj in raziskave ter v kadre, da bi dosegli globalne inovativne preboje.
Bistvena pa je temeljita osebna in družbena odgovornost menedžerjev, je dejal predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak. Direktorica IEDC-Poslovne šole Bled Danica Purg pa je dodala še pomen spretnosti komuniciranja, timsko delo, poštenost, energijo in popolno zavzetost.
Slovenija potrebuje razvojno strategijo, identifikacijo nacionalnega interesa in močno ter dobro organizirano državo. Strankam, ki tekmujejo na parlamentarnih volitvah, je Slavinec sporočil, "da je, vsaj kar se gospodarstva tiče, nujno stopiti skupaj, ob strani pa pustiti razprtije in zafrkancijo".
