Sklad bo odkupil od 200 do 300 stanovanj

Portorož – Od prejšnjega petka ima Stanovanjski sklad RS potrjeno poslovno politiko za obdobje od leta 2012 do 2016, je v nagovoru udeležencem nepremičninske konference v organizaciji GV povedal direktor sklada Žiga Andoljšek.

Za Delo je pojasnil, da bodo pozornost posvetili dokončanju zastalih projektov, vlagali v neprofitna stanovanja, gradili bodo tudi na inovativnih instrumentih financiranja. Podrobnosti ni hotel razkriti, ker mora načrt obravnavati še vlada, povedal pa je, da program ni dokončen in je odvisen od nacionalnega stanovanjskega programa, v okviru katerega bo določena vloga sklada, morebitne dodatne naloge in finančna sredstva zanje.

Vloga stanovanjskega sklada je po Andoljškovih besedah dopolnjevanje trga, biti bi moral razvojna institucija. Do zdaj je vse prevečkrat sledil splošnim trendom, namesto da bi jih ustvarjal. Tako smo na primer kot mlado družino definirali družino, kjer so starši stari do 35 let. »S spremembo meje na 28 let ali celo manj bomo dosegli neki razvoj, mladi – do te starosti je možno doštudirati – se bodo tudi hitreje osamosvajali,« je dejal direktor sklada in s tem nakazal smer sprememb v načrtih te institucije.

Nerazumni pogoji investitorjem

Sklad mora služiti vsem udeležencem – uporabniki, investitorji, država – na trgu in upoštevati njihove značilnosti in pričakovanja. Pri uporabnikih stanovanj je treba biti pozoren na njihovo mentaliteto, želje, upoštevati izjemno nemobilnost prebivalstva, da imamo Slovenci nepremičnino za vrednoto, torej da želimo biti lastniki in da stanovanje razumemo kot pravico. »Če govorimo o predstavah o primernosti nepremičnin, pa tako kot na primer pri avtomobilih sežemo za stopničko previsoko,« meni Andoljšek. Od investitorjev – ti najraje delajo za državo – pričakuje, da bodo pripravljeni prevzemati večja tveganja v javnih projektih, da bo zaživelo javno-zasebno partnerstvo v tesnejši obliki. Državi očita predolge postopke pridobivanja dovoljenj, lokalnim skupnostim, da investitorjem postavljajo nerazumne pogoje, graditi jim morajo mostove, vrtce, ceste, izpostavlja pa tudi državne in lokalne monopole, ki opremljajo zemljišča s komunalnimi priključki. »Namesto da bi elektropodjetje plačalo stranki, da se priključi na omrežje, mu ga zaračunajo.« Urediti bi bilo treba tudi neprofitne najemnine, ki zdaj niso stroškovne in ne omogočajo tekočega in investicijskega vzdrževanja nepremičnine.

Med ukrepi za razvoj trga je Andoljšek napovedal aktiviranje mrtvega fonda stanovanj. Kot je znano, je sklad razpisal 40 milijonov sredstev za odkup vseljivih novih enot, ponudbe pa so poslale predvsem pravne osebe, med njimi tudi banke, odzvali so se stečajni upravitelji gradbenih podjetij. Andoljšek nam je povedal, da so s tistimi, ki so ponudili primerna stanovanja, že opravili vse razgovore in tako oddali ponudbo za nakup od 200 do 300 stanovanjskih enot. Razpršenost stanovanj, ki jih bodo odkupili, je dobra – posebno velika je bila ponudba iz Primorske in Štajerske, Gorenjska pa je zelo slabo zastopana. Po pričakovanju bodo pogodbe o nakupu s ponudniki podpisali novembra.

Pomanjkanje analiz in statistik

Andoljšek je nakazal, da bi se lahko v prihodnjem obdobju povečale aktivnosti v povezavi s spremljanjem potreb na trgu. Ugotoviti je treba povpraševanje in ponudbo, tudi zanimanje za najem stanovanj, spremljati je treba, kje si ljudje želijo bivati, in povečati ponudbo praznih najemnih enot. Prav pomanjkanje analiz in statistik spada po mnenju stroke med večje težave našega nepremičninskega trga.

Med predlogi o področjih, na katerih bi sklad moral krepiti svojo vlogo, ki so jih na Andoljškovo pobudo dali udeleženci konference, je pristop k energetski sanaciji javnih stavb – tudi s pomočjo zasebnega kapitala. Dobiček od privarčevanega bi se delil na polovico, tako bi zagnali gradbeništvo. Potrebna bi bila tudi funkcionalna obnova, saj je struktura nepremičnin nepravilna. Z boljšo zasedenostjo nepremičnin bi dosegli boljše učinke kot s sanacijami in gradnjami.