V tržnih dejavnostih, kot so trgovina, transport, finančna aktivnost ipd., je bilo v letu 2011 zaposlenih 39 odstotkov ljudi, v netržnih dejavnostih, kot so javna uprava, izobraževanje, zdravstvo ipd., pa 30 odstotkov ljudi.
V industriji in gradbeništvu je bilo lani po podatkih Eurostata delalo 25 odstotkov zaposlenih (s statistiko so vključeni tudi samozaposleni), v kmetijstvu pa pet odstotkov zaposlenih v evropski sedemindvajseterici.
Med članicami EU je sicer zaznati precej razlik glede zaposlovanja v posameznih sektorjih. Na Malti, v Luksemburgu in v Veliki Britaniji, Belgiji in Nemčiji tako v kmetijstvu denimo dela le dva odstotka zaposlenih, V Romuniji 29 odstotkov, na Poljskem 13 odstotkov in v Grčiji 12 odstotkov.
V industriji medtem v Luksemburgu dela 13 odstotkov zaposlenih, na Nizozemskem 17 odstotkov, na Češkem 38 odstotkov in na Slovaškem 37 odstotkov.
V tržnih storitvenih dejavnostih dela v Romuniji 26 odstotkov zaposlenih, na Poljskem 34 odstotkov, na Irskem in na Cipru pa 45 odstotkov zaposlenih. V netržnih storitvenih dejavnostih je v Romuniji zaposlenih 16 odstotkov vseh zaposlenih, v Bolgariji 22 odstotkov, v Luksemburgu 42 odstotkov, na Danskem in Nizozemskem pa 38 odstotkov.
V Sloveniji je leta 2011 po podatkih Eurostata v kmetijstvu delalo 8,6 odstotka vseh zaposlenih, v industriji in gradbeništvu 31,7 odstotka, v tržnih storitvenih dejavnostih 35,8 odstotka, v netržnih storitvenih dejavnostih pa 24 odstotkov.