Slaba banka: možnost, ki je dražja za davkoplačevalce

Ljubljana – Pobudnica ustanovitve slabe banke je Slovenska demokratska stranka (SDS). Namesto dokapitalizacije NLB predlaga »sklop sistemskih ukrepov, ki se nanašajo na sanacijo državnih bank«.

Med drugim predlaga ustanovitev tako imenovane slabe banke po zgledu Nemčije, kjer je kreditni krč zaradi uvedbe tega ukrepa ob začetku krize že popustil.

»Banke bi lahko na slabo banko prenesle slabe naložbe in začele sveže kreditiranje tistih podjetij, ki imajo dobre programe. S tem bi spodbudili razvoj in gospodarsko rast ter tako zagotovili tudi večjo zaposlenost. Predlagamo tudi, da se za državne banke poiščejo lastniki, ki jih bodo znali upravljati, ki bodo postavili odgovorne nadzorne svete, ti pa vodstva in bodo finančne ustanove vodili tako, da bodo dosegale ustrezno donosnost in preudarno širitev poslovanja. Država naj zadrži 25 odstotkov plus eno delnico in si s tem v delničarskem sporazumu zagotovi ustrezno zastopanost v nadzornem svetu,« so nam še sporočili iz SDS.

Predsednik SDS Janez Janša je v nedavnem pogovoru za Reuters poudaril, da NLB z ustanovitvijo slabe banke, ki bi prevzela slaba posojila državnih bank, ne bi več potrebovala finančnih injekcij v višini 250 in 400 milijonov evrov, ki jih zahtevata Banka Slovenije in Evropski bančni organ (EBA).

»To je nesmisel«

V drugih treh strankah, ki jim najbolje kaže pred volitvami, nad slabo banko niso navdušeni, kar nakazuje možnost zapleta glede tega vprašanja v prihodnji koaliciji.

Minister za finance iz kvote SD Franc Križanič – in bodoči kandidat SD na parlamentarnih volitvah – je na vprašanje Dela, ali razmere v slovenskem bančnem sektorju narekujejo ustanovitev slabe banke, odvrnil, da je »slaba banka nesmisel, na Irskem pa se je izkazala za tragedijo. Če bo treba kakšno banko sanirati, naj se to izvede na način, ki je bil pri nas že uporabljen na začetku 90. let, v svetu pa je znan kot skandinavski pristop. Najprej se v celoti razgradi kapital, temu se lahko reče tudi nacionalizacija, potem pa vstopi država z obveznicami in zagotovi normalno delovanje banke. Po podatkih Banke Slovenije ni znakov, da bi katera od večjih bank potrebovala takšno pomoč. Analiza evropskega bančnega regulatorja (EBA) kaže, da pri nas ena banka (NLB, op. p.) potrebuje neko dodatno, a manjšo dokapitalizacijo (omenja se 297 milijonov evrov, op. p.). Regulator je to že zahteval in zadeva je že v teku.«

»Slaba rešitev«

Podpredsednik Državljanske liste Gregorja Viranta Janez Šušteršič je mnenja, da je »slaba banka ta čas slaba rešitev. Ključni problem, ki ga je treba rešiti, je, kako bo prek bank prišel sveži denar v gospodarstvo. Če samo preneseš terjatve v slabo banko, s tem nisi še nič naredil. S tem ne bo novega denarja v gospodarstvo. Ker so te slabe terjatve v glavnem lastniški deleži v podjetjih, bi država spet postala lastnica podjetij, kar ni smiselno. Precej bolj učinkovita rešitev bi bila, da bi banke same prodale terjatve, seveda z nekim diskontom, ali pa bi jih unovčile, če gre za delnice. S tem bi dobile nekaj likvidnosti. Mi bi o slabi banki razmišljali le, če bi že imeli nekega resnega in dobrega kupca za NLB in bi bil neki prenos terjatev pogoj, da dosežemo dogovor z zasebnim kupcem za NLB. V takem primeru bi kazalo razmisliti, sicer pa ne.«

»Moralni hazard«

Jože Mencinger, podpornik in svetovalec Liste Zorana Jankovića: »Slaba banka je nekaj negativnega v primerjavi z dokapitalizacijo banke, z njo pa rešuješ isti problem. Slabo banko smo naredili po osamosvojitvi, leta 1992, ker pač ni bilo druge možnosti, saj je bil kapital bank negativen. Slaba banka povzroči enak moralni hazard kot dokapitalizacija, država ti da neke obveznice, banke pa so tedaj z obveznicami zelo dobro služile. Sam se bolj zavzemam za dokapitalizacijo, saj z njo breme izterjave slabih posojil ostane na banki. Če pa bi imeli slabo banko, bi banke poskušale nanjo prenesti čim več slabe aktive. V obeh primerih, pri slabi banki ali dokapitalizaciji, je plačnik davkoplačevalec, le da pri slabi banki plača več.«