Tiskane izdaje
Ljubljana – Pribitki na slovenske državne obveznice so se v enem letu na finančnih trgih povečali za 300 bazičnih točk, to je tri odstotke, je povedal minister za razvoj Mitja Gaspari. Stroški servisiranja javnega dolga bodo ob letnih izdatkih za plačilo obresti v znesku 690 milijonov evrov zato večji za 30 do 50 milijonov evrov, je povedal minister za Delo.
Gaspari poudarja, da ta številka ni nujno končna. »Odzivi trgov so povezani z gospodarskimi osnovami, kjer pri nas doslej ni bilo resnih dvomov. Drugo so psihološke reakcije na delovanje vlad držav, ki so bolj ali manj v težavah. Glavni razlog, zakaj se poslabšujejo trendi na trgu, je nezaupanje trgov, da so vlade sposobne hitro in ustrezno ukrepati. Pri nas so se reakcije zgodile zaradi tega, kar se je zgodilo s pokojninsko reformo, malim delom, delom na črno. Vse skupaj je z nesprejetimi ukrepi za zajezitev plač in transferjev privedlo do tega, da je pribitek na slovenske obveznice dosegel španske.
Zato vlada poziva parlament, naj sprejme ukrepe, ki so nujni. Slovenija za proračun 2012 nima nobenega veljavnega ukrepa, ki bi omogočal stabilizacijo javnih financ. Intervencijski zakon bi bil del kratkoročnih ukrepov, ki bi dali prostor prihajajoči vladi. Brez tega zakona in zakona o javnih financah se nam lahko zgodi, da bo januarja že prepozno, z vidika tistih v tujini, ki nas ocenjujejo,« je povedal Gaspari. Še posebno ker bo januarja že začel delovati evropski mehanizem, ki nalaga kazni (v znesku 0,2 odstotka) državam s presežnimi proračunskimi primanjkljaji.
»Mi nimamo velikih problemov niti s proračunskim primanjkljajem niti z javnim dolgom,« je povedal predsednik vlade Borut Pahor, ki opravlja tekoče posle. »Težava pa je, ker finančni trgi in bonitetne hiše ter politične institucije, ki sprejemajo odločitve o ceni denarja za Slovenijo, začenjajo dvomiti o reformni sposobnosti naše države, zato je treba ta dvom odpraviti,« je dejal Pahor, ki je prav tako pozval politiko k sprejetju omenjenih zakonov, kar »bi bilo dobro za vse, saj Slovenija ne bi bila potisnjena na periferni del evroobmočja«.
Na naše vprašanje, ali ima Evropa na razpolago finančna in institucionalna orodja, da reši aktualne finančne zagate Italije, je Gaspari pojasnil, da ob celotnem dolgu Italije, ki znaša dva tisoč milijard evrov, »ni mehanizma, ki bi ga lahko zbrali s fiskalnimi instrumenti. Te moči Evropska unija oziroma evroobmočje samo za sebe nimata. Ponavadi je valuta povezana s centralno banko, ki jo izdaja, v tem primeru z ECB, in če bodo narejeni vsi potrebni mehanizmi, ki bodo zaščitili neodvisnost ECB, je ta banka lahko precej aktivnejša na tem trgu«.
