Slovenijo je trg uvrstil med članice skupine PIIGS

Ljubljana – »Slovenija je včeraj prvič po uvedbi evra presegla vzdržno mejo obrestne mere na državno obveznico. To ocenjujejo na približno sedem odstotkov. Včeraj je donosnost do dospelosti slovenske desetletne obveznice znašala do 7,25 odstotka, kar je več od zahtevane donosnosti italijanske državne obveznice,« je za Delo povedal ekonomist Sibil Svilan.

Kot pojasnjuje Svilan, sicer predsednik uprave banke SID, je zahtevana donosnost italijanskih obveznic včeraj padla pod slovensko, »deloma tudi zato, ker je Evropska centralna banka že intervenirala za italijanske državne obveznice in jih je včeraj kupila za približno deset milijard evrov, medtem ko v našem primeru ni intervenirala. Je pa to zelo jasno znamenje, da smo presegli položaj, ki smo ga ves čas imeli, in da se Slovenija ta čas zelo zelo težko zadolži na mednarodnih trgih. Pod temi pogoji bi vsako novo zadolževanje ocenjevali kot zadolževanje, nujno za preživetje. To bi še poslabšalo pogoje zadolževanja, ki bi bili verjetno že nad osem odstotkov, hkrati pa bi bila velika verjetnost, da ne bi nabrali zaželenega zneska. In tretjič, s tem bi se v celoti poslabšali naši pogoji za zadolževanje. Mislim, da smo prišli prvič v položaj, ko se soočamo s to realnostjo, na katero smo v banki SID že večkrat opozorili. Ta kriza je veliko globlja, težja in dolgoročnejša, kot si marsikdo predstavlja.«

Kaj predlagate za naprej?

Zdaj je nujno ukrepati. Slovenijo so uvrstili med države, kamor spadajo Grčija, Italija in Portugalska (PIIGS). Portugalska ima višjo obrestno mero, približno 8,2 odstotka, Španija 5,8, Ciper približno 10, Grčija pa že približno 32 odstotkov. Zdaj moramo pokazati izjemno fiskalno stabilnost in moč ukrepanja. Tako, da sprejemamo odločitve, ki so potrebne, da se položaj stabilizira, in da hkrati povemo, kakšni so kazalniki Slovenije in kaj so dejansko naše prednosti. To počnejo vsi, Italijani, Portugalci, pa Irci, ki so pokazali, kaj se da narediti, in je njihova obrestna mera že pod kritično mejo. V nasprotnem primeru se bomo peljali skupaj s tem vlakom. Na te stvari se gleda z dveh koncev. Eno je fiskalni vidik in ukrepanje države, drugo pa je celotno delovanje države. Zagotovo so nas v ta položaj pripeljale tri slabe popotnice tega leta, padec pokojninske reforme, padec nekaterih reformskih zakonov. Slovenija se ni odločila za ukrepe, ki so bili v dobrih državah že sprejeti. Po drugi strani Slovenija zdaj nujno potrebuje možnost za zadolžitev, saj moramo država in banke prihodnje leto vrniti približno 5,5 milijarde evrov. To bo treba dobiti na mednarodnem trgu. Zato bo zelo pomembno, kako bomo v tem trenutku reagirali in kakšne bodo možnosti v prihodnje. Banka SID se je v pričakovanju takega razvoja dogodkov pred slabim mesecem ponovno zadolžila za 150 milijonov evrov. To nam omogoča boljši položaj. Položaj se ne bo rešil, če se država ne bo mogla zadolževati, saj ima precej depozitov v poslovnih bankah. Ta položaj je realen kazalnik tega, kaj se lahko zgodi, če se ne reagira in ukrepa tako, kot je treba. To velja za javni sektor, banke in podjetja. Naša podjetja z dobrimi kreditnimi ocenami bi se zdajle lahko bolje zadolžila na mednarodnem trgu kot država ali banke.

Kako naj ukrepa država: recimo sprejme intervencijski zakon, pokojninsko reformo, sprosti kreditni krč?

Seveda. Možnosti sta dve. Prvič, da z ustreznimi ukrepi stvari pripelješ nazaj. Za Slovenijo so realne obrestne mere med pet in največ 5,8 odstotka. Dolga, ki je najet s sedem- ali večodstotnimi obrestnimi merami, ne more odplačati nobena država, niti Italija niti Slovenija. Druga možnost je, da gremo v skupino držav, ki je krizna in kamor prihajajo intervencije ECB. Tako da začne ta kupovati naše obveznice. To bi bilo problematično, ker ima Slovenija zelo nelikvidne obveznice. To bi hkrati pomenilo, da je Slovenija dokončno odšla v tisti klub evra, ki ima negativni predznak. Če smo zelo pesimistični, lahko povemo, da so dogodki zadnjih dni, kar zadeva Italijo, zdaj pa tudi Slovenijo, nov kazalnik tega, kar države evra nehote razdvaja na različno težo in kvaliteto.

Kako na gibanja obresti na državne obveznice vpliva psihologija finančnih trgov?

Seveda, v tem trenutku psihologija trgov in sploh ljudi bistveno bolj vpliva kot pa sama ekonomija. Gre za pričakovanja. Evropa kot celota je v krizi, hkrati pa ni pokazala ustreznega upravljanja, ki bi reševalo krizo in vodilo v normalno situacijo. Še vedno tiščimo glavo pesek, tako v Evropi kot Sloveniji. Predstavljamo si, da je kriza predvsem likvidnostna. Pa ni. Gre za krizo solventnosti, tako v Evropi kot v Sloveniji. To pomeni, da se bo treba odločiti, kdo bo prevzel stroške. Pri krizi solventnosti mora vedno nekdo plačati. Odločiti se bomo morali, kdo bo nosil posledice netrajnostnih odločitev v preteklosti, tudi neodgovornega posojanja in neodgovornega zadolževanja, tako držav kot podjetij. Tudi za skupno evropsko valuto bomo morali prevzeti ponovno odgovornost, če bomo hoteli, da bo živela še naprej.

Kako pa na ceno našega zadolževanja vpliva medvladje oziroma brezvladje pri nas?

Težko to povem, lahko pa dam primerjavo. Belgija je že več kot 500 dni brez vlade, pa se zadolžuje veliko ugodneje kot Slovenija.