Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija lahko iz krize pride brez evropske pomoči, vendar potrebuje reforme in tuje investicije, je na včerajšnjem poslovnem zajtrku Britanske gospodarske zbornice v Sloveniji poudaril veleposlanik Velike Britanije v Ljubljani Andrew Page.
Ob robu dogodka je v pogovoru za Delo povedal, da se s predstavniki slovenske oblasti večkrat pogovarja o razmerah v slovenskem gospodarstvu, zato lahko v London tudi bolj podrobno poroča o tukajšnjem političnem in ekonomskem okolju. Včeraj se je, denimo, sestal s člani parlamentarnih delovnih skupin za sanacijo bank in za državni upravljavski holding.
V nagovoru ste omenili potrebo po privatizaciji, da se mora država odpreti tujim investitorjem. Kaj mora politika storiti?
Nočem dajati lekcij od zunaj, saj mora odločitev o odprtju slovenske ekonomije sprejeti slovenska vlada in parlament. Spodbudna pa je namera vlade, da vzpostavi upravljavski holding in da se odloči, v katerih naložbah bo ohranila večinski delež, v katerih kontrolni in katere bo čez čas prodala. To je pravi pristop, da se bolj odprete zasebnemu in tujemu lastništvu. Odkar sem tukaj, se slovenska ekonomija ni odprla. Tudi veliko potencialnih investitorjev je slišalo obljube politikov, vendar niso videli dejanj.
Slovenija bo težko ponovila gospodarsko rast iz prvih 15 let po osamosvojitvi brez novih investitorjev. Slovenski vladi želimo pri privabljanju zasebnih vlagateljev vso srečo in jim želimo pomagati, vendar morata okolje ustvariti vlada in parlament. Ko bodo deleži v slovenskih podjetjih na voljo strateškim vlagateljem, bodo tuja podjetja lahko izrazila zanimanje, Velika Britanija pa bo lahko pomagala v procesih. Ljudje iz londonskega Cityja imajo veliko izkušenj s privatizacijami ter bodo pri tem s svojimi storitvami in svetovanjem z veseljem na voljo vladi in bankirjem.
Slovenija je v tujih medijih vse pogosteje omenjena kot naslednja, ki bo potrebovala evropsko pomoč, s čimer se jo postavlja blizu Grčiji, Španiji, Portugalski in tako naprej. Kako potencialni investitorji in druga britanska podjetja gledajo na to?
Pri tem gre za veliko pretiravanje in v tujini ni vedno povsem razumljeno, zakaj so zahtevani donosi na slovenske obveznice nad sedmimi odstotki. London velikokrat obveščam, da ima Slovenija trdne makroekonomske temelje, denimo, da javni dolg in primanjkljaj nista tako velika, kot jih imajo države, ki ste jih omenili. Vlada bo verjetno dosegla ali pa bo blizu zmanjšanja primanjkljaja na tri odstotke BDP konec leta 2013, javni dolg je okoli 50 odstotkov BDP in prav tako so že bili sprejeti ukrepi za zmanjšanje. Eden od vzrokov za visoko zahtevano donosnost na slovenske obveznice je pomanjkanje trgovanja na slovenskem finančnem trgu. Poleg tega je v tujini določena mera dvoma, ali bo slovenski vladi uspelo izpeljati reforme. Ti dvomi se porajajo tudi zaradi izkušenj; Pahorjeva vlada je, denimo, padla, ker ji ni uspelo izpeljati reform.
Za slovensko kredibilnost so prihodnji trije meseci lakmusov papir: ali bo slovenski politiki uspelo s pokojninsko reformo in reformo trga dela ter državnim holdingom in privatizacijo. Na pribitke obveznic vpliva tudi učinek okužbe: ljudje so videli, kaj se je zgodilo z Italijo, ki je pomembna trgovinska partnerica Slovenije. Zelo pomembna pa je bila odločitev predsednika ECB Maria Draghija, ki je pomirila finančne trge. Po eni strani pa kriza povečuje razumevanje tako med poslanci kot javnostjo, da so te reforme končno potrebne. Spodbudno je videti nekatere raziskave javnega mnenja, ki kažejo razumevanje javnosti, da sta pokojninska in reforma trga dela potrebni.
Ali so potencialni britanski investitorji in britanska podjetja, ki sodelujejo s slovenskimi, zaskrbljeni zaradi negativnih prikazov v medijih, padcev bonitetnih ocen in ne nazadnje tudi izjav predsednika vlade, da državi grozi nelikvidnost?
Britanska podjetja se zanimajo, kje lahko zaslužijo in kakšno je tukajšnje okolje. Seveda so zdaj težji časi za spodbujanje britanskih podjetij, da pridejo sem poslovat in vlagat. Lažje pa bo po reformah, ko se bodo žarometi finančnih trgov iz Slovenije umaknili.
Pot vlade je prava, britanska podjetja pa se zavedajo, da je tu velika konkurenca in da ima Slovenija tradicionalne trgovinske partnerje. Za povečanje trgovske menjave med Slovenijo in Veliko Britanijo moramo prepoznati področja, kjer imajo britanska podjetja ali država konkurenčne prednosti. Ena takšnih so finančne storitve londonskega Cityja, veliko priložnosti je tudi v turizmu, farmacevtski industriji, medicinskih in zdraviliških storitvah, radi bi tudi povečali sodelovanje pri kreativni industriji, kot so pop glasba, moda, umetnost, arhitektura, oblikovanje.
