Slovenske marže med najnižjimi v Evropi

Ljubljana – Javni polemiki o trgovskih bruto maržah na rob se je oglasila tudi uradna statistika: po izračunih Statističnega urada RS se je Slovenija v primerjavi z državami, za katere Eurostat izračunava bruto trgovske marže, leta 2009 uvrstila med države z nižjimi deleži.

Urad izračunava marže v okviru strukturne statistike podjetij, na včerajšnji tiskovni konferenci pa je opozoril nanje zato, ker se je v medijih pojavila množica različnih razlag. Zato je včeraj med drugim pojasnil tudi definicijo marže, svoje izračune in prikazal rezultate skupaj z rezultati Eurostata. Ta ne vključuje vseh članic EU, ampak zgolj večino med njimi, dodaja pa Norveško, Švico, Hrvaško in Turčijo.

Zadnji obdelani podatki so za leto 2009: takrat so se deleži bruto marž v prihodkih od trgovske dejavnosti po Evropi gibali od 14 (Turčija) do 38 odstotkov (Velika Britanija), v Sloveniji je ta delež znašal 17,5 odstotka. Drugi kazalnik je delež bruto marž v nabavni vrednosti blaga. Medtem ko so se deleži v 27 opazovanih državah gibali od 17 (Turčija) do 60 odstotkov (Danska), je bil slovenski povprečno 24,5-odstoten.

Za Slovenijo so dosegljivi tudi že statistični izračuni za leto 2010: bruto trgovska marža se je takrat nekoliko zvišala, in sicer na 18,4 oziroma 25,3 odstotka.

Statistični izračun je metodološko primerljiv z EU, koncept bruto trgovske marže oziroma njeno definicijo pa določa posebna uredba ES. Tako bruto trgovsko maržo dobimo, če od trgovskih prihodkov od prodaje odštejemo nabavno vrednost blaga in storitev (upoštevaje razliko v zalogah). Nato nominalno bruto maržo primerjamo bodisi s prihodki od prodaje (dobimo kazalnik, ki ga radi uporabljajo trgovci, ker se nanaša na razliko v ceni, in je odstotkovno nižji) bodisi z nabavno vrednostjo blaga (kar je v praksi trgovska bruto marža).

Ob objavi statističnih podatkov o bruto trgovskih maržah je treba poudariti, da so bile tema medijskih polemik zgolj marže v delu trgovine, namreč v trgovini na drobno pretežno z živili, medtem ko statistika govori o dejavnosti kot celoti. Načelno velja, da bi morale biti marže pri živilih nižje od onih za trajne dobrine.