Slovenski načrt varčevanja za priključek k paktu za evro

Ljubljana – Koalicija bo jutri – v kontekstu priključitve Slovenije k »nemško-francoskemu vlaku stabilnosti« – obravnavala srednjeročni javnofinančni okvir (2011–2015), v petek pa se bodo na to temo sestali še predsedniki parlamentarnih strank. Omenjeni dokument, ki ga mora Slovenija posredovati evropski komisiji v Bruselj, je zasnovan na predpostavki, da bodo izvedene vse reforme, vključno s pokojninsko, predvideva pa tudi reze v proračunsko porabo države – tudi v prihodnjem, volilnem letu 2012. Varčevalni fiskalni okvir, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance, predvideva konservativno rast odhodkov državnega proračuna do leta 2015. Medtem ko naj bi bila letos proračunska poraba z 9,8 milijarde evrov še za 5,7 odstotka višja kot lani, bi odhodki državnega proračuna prihodnje leto, v znesku 9,9 milijarde evrov, le za 1,1 odstotka lahko presegli letošnjo porabo. Nova projekcija odhodkov za leto 2012 je za 200 milijonov evrov nižja kot znaša že sprejeti proračun 2012 (s predvideno porabo 10,1 milijarde evrov) – in to bo morala vlada upoštevati pri pripravi varčevalnega rebalansa proračuna za prihodnje leto. Predlagani fiskalni okvir predvideva, da bodo odhodki proračuna 2013 znašali 10,2 milijarde evrov (2,8 odstotka več kot leta 2012), leta 2014 10,4 milijarde evrov (dva odstotka več kot leta 2013) in leta 2015 10,5 milijarde evrov (0,9 odstotka več kot leta 2014).

V prihodnje na udaru plače in pokojnine?

Nove projekcije za letos ne predvidevajo dodatnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju, v letih med 2012 in 2015 pa so zasnovane na predpostavki, da bi proračunska masa za plače javnih uslužbencev ostala zamrznjena. To bi lahko dosegli na dva načina: tako, da se plače ne bi revalorizirale, ali pa z zmanjševanjem števila zaposlenih v javnem sektorju. Projekcije pokojnin za prihodnje leto predvidevajo za 130 milijonov evrov nižje odhodke, od leta 2013 pa je predvidena valorizacija pokojnin v skladu s sprejetim pokojninskim zakonom, ki bo očitno še predmet referendumskega odločanja državljanov.

Uveljavitev strukturnih reform in razmeroma solidna, povprečno približno triodstotna letna rast BDP sta nujna pogoja, da bo Slovenija do leta 2015 izpolnila ciljni scenarij z znižanim javnofinančnim primanjkljajem in dolgom (glej tabelo). Po ciljnem scenariju bi leta 2015 javnofinančni dolg države znašal »le« 39,9 odstotka BDP, kar je celo manj, kot naj bi znašal letos (41,5 odstotka BDP), javnofinančni primanjkljaj pa bi se do leta 2015 znižal z zdajšnjih več kot pet na 0,5 odstotka BDP. Po ciljnem scenariju bi tako Slovenija že leta 2013 znižala primanjkljaj pod maastrichtsko mejo treh odstotkov, kar je v skladu z zahtevo evropskega sveta. Če pa reforme ne bodo uveljavljene, čaka državo spontani črni scenarij, po katerem bi javnofinančni primanjkljaj v letih med 2011 in 2015 vseskozi presegal pet odstotkov BDP, s tem pa bi se javnofinančni dolg do leta 2015 povečal na približno 54 odstotkov BDP.

***

In pri katerih politikah naj bi varčevali? Kot kažejo neuradne projekcije, to vsaj v letih 2011 in 2012 velja predvsem za trg dela, izobraževanje in šport, nacionalno varnost, obrambo in zunanje zadeve, po drugi strani pa bodo v omenjenih letih imeli prednost energetika, okoljska in prostorska politika, podjetništvo in konkurenčnost – ter servisiranje državnega dolga.