Tiskane izdaje
Ljubljana – Po novem zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) bodo od novega leta otroški dodatek prejemali le še mladoletni otroci. Dijaki, mlajši od 18 let, ne bodo imeli več državnih štipendij, starši otrok v vrtcih pa bodo za programe plačevali po nekoliko spremenjeni lestvici.
Državna pokojnina in varstveni dodatek se iz pokojninske selita v socialno zakonodajo. Edina pot do socialnih prejemkov bodo centri za socialno delo, ki bodo imeli dostop do različnih evidenc podatkov, na podlagi katerih bodo po novih merilih odločali o upravičenosti posameznika do javnega denarja. Kakšni bodo učinki reforme socialnih prejemkov, je težko napovedati.
Spremenil se bo položaj številnih družin z vrtčevskimi otroki in srednješolci ter upokojencev z najnižjimi pokojninami. Nekateri bodo na boljšem, drugi na slabšem, pravijo poznavalci, odvisno od posamezne družine. Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek bosta višja, povečuje se tudi otroški dodatek za dijake do 18. leta, po drugi strani pa se bo pri določanju bolj kot prej upoštevalo premoženje, zato bo znesek za posameznika lahko drugačen. Nekateri bodo pravico tudi izgubili.
Merila za pridobitev pravic iz javnih sredstev bodo poenotena, kar naj bi prineslo večjo preglednost in manj možnosti za zlorabe sistema. Položaj dosedanjih prejemnikov lahko spremeni tudi dejstvo, da je po novem nujno upoštevanje določenega vrstnega reda uveljavljanja pravic, od otroškega dodatka do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. Tudi če vlagatelj tega ne bo upošteval, bo država ravnala, kot da je prosilec to pravico izkoristil in bo znesek upoštevala pri cenzusu za subvencije, ki so nižje ravni in nimajo določen vrstni red uveljavljanja. Med njimi so znižano plačilo za vrtec, dodatna subvencija za malice učencev in dijakov, prispevek k plačilu družinskega pomočnika, subvencije za najemnine itd.
Večina
ob državne pokojnine
Spremenjena zakonodaja neposredno zadeva približno 46.000 upokojencev, ki prejemajo varstveni dodatek (tisti, ki imajo pokojnino nižjo od 450 evrov), in več kot 14.000 prejemnikov državnih pokojnin. Večina zadnjih so upokojenke, ki so bile vse življenje gospodinje in niso plačevale socialnih prispevkov.
Na centrih za socialno delo bodo preverili vse dosedanje prejemnike varstvenega dodatka in državnih pokojnin. Če bodo ustrezali novim merilom, bodo predvidoma do marca prihodnje leto prejeli novo odločbo. Tisti, ki po novem ne bodo izpolnjevali pogojev, jim denarja za nazaj ne bo treba vračati, upravičencem do višjega zneska varstvenega dodatka pa bodo izplačali razliko v izplačilih od novega leta do izdaje nove odločbe.
Po oceni ministrstva za delo bo petina upokojencev izgubila varstveni dodatek, na novo ga bodo pridobili kmečki upokojenci in obrtniki z nizkimi pokojninami. Državne pokojnine bo ohranilo okoli tisoč prejemnikov. To pomeni, da bo večina ostala brez tega prejemka, ki trenutno znaša 183 evrov.
Upoštevane tudi nepremičnine
Pri dodelitvi socialnih transferjev bodo po novem upoštevali tako velikost kot vrednost nepremičnin. Izvzete bodo le nepremičnine, v katerih prosilec živi in še to le, če ne presegajo določene kvadrature (razpredelnica). Primer: za samske upokojence je določena največja primerna kvadratura stanovanja 60 kvadratnih metrov. Če bo upokojenec, ki živi v nepremičnini, veliki 90 kvadratnih metrov, še naprej hotel prejemati socialno pomoč, mu bodo na centru za socialno delo 30 kvadratnih metrov pomnožili s povprečno vrednostjo kvadratnega metra. Če bi bilo stanovanje, denimo, v Mariboru, bi vrednost tega presežka znašala 24.000 evrov fiktivnega dohodka, ki bo pomembno vplival na zmanjšanje varstvenega dodatka. Po naših izračunih bo ta nižji za približno 50 evrov na mesec.
Pomembna sprememba, zaradi katere upokojenci množično iščejo pojasnila na Zpizu, in razmišljajo, da bi se odpovedali državni pokojnini oziroma varstvenemu dodatku, je po novi zakonodaji pravica države do »prepovedi odtujitve premoženja v korist RS«. To pomeni, da se bo država prijavila kot zakonit dedič deleža nepremičnine prejemnika pravice. Po njegovi smrti bo od dedičev terjala vračilo denarja, ki ga je pokojni prejemal kot varstveni dodatek. Po podatkih Zpiza se sicer zaradi tega varstvenemu dodatku oziroma državni pokojnini ni odpovedal še noben upokojenec.
Veliko je pomislekov, da se utegne stiska ljudi, predvsem upokojencev še povečati in da bodo ljudje iz strahu pred posledicami pomoč zavračali. To utegne marsikoga pahniti čez prag revščine. Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Darja Kuzmanič Korva je povedala, da se bojijo, da bi upokojenci za to, da bi ohranili svojo lastnino za svoje dediče, poslej živeli človeka nevredno življenje. Na centrih za socialno delo bodo preverili vse dosedanje prejemnike varstvenega dodatka in državnih pokojnin. Foto Leon Vidic Info
