Tiskane izdaje
Sydney - Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) na sodišču v Avstraliji brani podeljevanje visokih bonitetnih ocen finančnim produktom, ki so propadli v času finančne krize. »Podeljevanje bonitetnih ocen je umetnost, ne znanost,« je v svoj zagovor dejala agencija. Ob tem so svoje delovanje označili za povsem utemeljeno.
Na zveznem sodišču v Avstraliji teče postopek proti S&P, ki se mora zagovarjati zaradi zavajanja večjega števila avstralskih mest. Avstralska mesta bonitetno hišo obtožujejo, da je zavajala vlagatelje glede kakovosti izvedenih finančnih instrumentov, ki jim je podelila najvišjo oceno AAA. Po štirih mesecih, ko so občinski sveti 13 občin kupili papirje od avstralskega podjetja Local Government Financial Service, je vse skupaj propadlo.
Po navedbah zagovornikov občin gre kljub številnim tožbam po vsem svetu za prvi primer, ko se je ena od treh največjih bonitetnih hiš dejansko znašla pred sodiščem. V S&P podrobnosti primera niso komentirali. Mesta so tožbo sicer vložila proti britanski enoti matične družbe S&P, McGraw-Hill.
S&P izpostavlja, da nikjer ne obstaja pravilna procedura za vsa ocenjevanja. Ne obstaja niti koncept "pravilne" ali "prave" bonitetne ocene.
A postopek, po katerem bonitetne ocene podeljuje S&P, je »strog in v celoti utemeljen«, v dokumentu pišejo v svoj zagovor. Prav tako je bila po njihovem popolnoma upravičena najboljša bonitetna ocena za sporne finančne produkte.
Agencija ob tem poudarja, da je bonitetna ocena mnenje o morebitnih bodočih dogodkih »in ne izjava o dejstvih«. Ocena AAA tako ni pomenila, da je S&P dognal, da finančni produkt ne bo propadel. Prihodnjih dogodkov namreč nihče ne more napovedati, tuje tiskovne agencije povzema STA.
»Bonitetna ocena pomeni, da je v primerjavi z drugimi instrumenti z nižjo bonitetno oceno S&P verjetnost za propad instrumenta manjša,« poudarjajo. Ob tem dodajajo, da stalno svarijo uporabnike o omejeni naravi bonitetnih ocen, ob tem pa je bila globalna finančna kriza nekaj, kar se v zgodovini še ni zgodilo.
Zanikali so še trditve, da S&P sploh ni imel lastnega modela za ocenjevanje bonitete zapletenih finančnih proizvodov, zaradi česar so se pri določenih proizvodih zanašali na mnenje banke ABN Amro, ki je produkte izdelala. Poudarili so še, da nobena njihova izjava ni bila napačna in ni materialno zavajala.
