Tiskane izdaje
V zadnjem četrtletju je povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države po dveh letih ponovno zdrsnila pod 1700 evrov na kvadratni meter, in sicer je znašala 1674 evrov, v danes objavljenem četrtletnem poročilu o povprečnih cenah nepremičnin navaja Gurs.
Cene rabljenih stanovanj so se na letni ravni znižale v večini večjih mest, razen v Kopru, kjer je bila rast manj kot dvoodstotna (2352 evrov za kvadratni meter; v četrtletni primerjavi je bila rast 3,8-odstotna), in Mariboru, kjer so cene ostale skoraj nespremenjene (1178 evrov; tudi na četrtletni ravni je cena skoraj nespremenjena).
Tudi v Kranju, kjer je bilo treba za kvadratni meter rabljenega stanovanja odšteti 1804 evre, so zabeležili rast - povprečna cena rabljenega stanovanja se je na četrtletni ravni zvišala za 5,3 odstotka, kar je bilo največ med večjimi slovenskimi mesti, na letni ravni pa so se cene znižale za 2,2 odstotka.
Največji padec so zabeležili v Celju, kjer je bila povprečna cena s 1197 evri za več kot 12 odstotkov nižja kot ob koncu leta 2010.
V Ljubljani je povprečna cena rabljenega stanovanja znašala 2420 evrov za kvadratni meter, kar je na letni ravni 3,9-odstotni padec, na četrtletni pa 4,2-odstotni padec. Čeprav je povprečna cena po enem letu znova padla pod 2500 evrov, ostaja Ljubljana mesto z najdražjimi stanovanji v državi.
Povprečna cena rabljenih stanovanj v Novem mestu in Murski Soboti je v zadnjem četrtletju znašala 1459 evrov oz. 1106 evrov. A kot pojasnjujejo na Gursu, je fond stanovanj razmeroma majhen, zato že po običaju ni bilo evidentiranih dovolj transakcij, da bi izračunani statistični kazalci imeli zadostno pojasnjevalno vrednost.
Cene eno- in dvostanovanjskih hiš so bile ob koncu leta 2011 v povprečju za 11 odstotkov nižje kot ob koncu leta 2009 in pet odstotkov nižje kot ob koncu leta 2010. Povprečna cena eno- in dvostanovanjskih hiš je sicer ob koncu leta na ravni države znašala 117.531 evrov.
Prav dogajanje v zadnjih treh mesecih lani je po pojasnilih Gursa povzročilo, da je povprečna cena stanovanjskih nepremičnin nekoliko padla tudi na letni ravni in da se promet v primerjavi z letom 2010 ni bistveno zmanjšal.
»K opaznejšemu zniževanju cen stanovanjskih nepremičnin v drugi polovici preteklega leta je vendarle pripomoglo tudi znižanje cen novogradenj, ki je bilo posledica tega, da so se počasi na trgu vendarle začela pojavljati stanovanja iz nasedlih nepremičninskih projektov preteklih let po nekoliko bolj pristopnih cenah,« ugotavlja Gurs.
Promet s stanovanji se je v zadnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej povečal, in sicer se je po začasnih podatkih Gursa število evidentiranih kupoprodaj stanovanj na ravni države v primerjavi s tretjim četrtletjem lani povišalo za 11 odstotkov. V primerjavi z zadnjim četrtletjem lani pa je promet upadel, in sicer za štiri odstotke.
»Promet s stanovanji sicer kaže za Maribor in Kranj šibak trend naraščanja, medtem ko za Celje kaže šibak, za Ljubljano pa precej izrazitejši trend padanja,« še ugotavlja Gurs.
Evidentirani promet s hišami se je na četrtletni ravni okrepil za sedem odstotkov, na letni ravni pa za pet odstotkov.
»Potem ko je po tretjem četrtletju preteklega leta že kazalo, da bo promet s stanovanjskimi nepremičninami ponovno začel občutneje padati, se je v zadnjem četrtletju spet okrepil (predvsem z rabljenimi stanovanji in hišami), tako da o ponovni krizi stanovanjskega trga zaenkrat še ne moremo govoriti,« so še zapisali na Gursu.
