Statistika EU 27: manj kmetij, a so večje

Ljubljana – Po najbolj svežih objavljenih podatkih (predhodni podatki iz lanskega popisa) evropskega statističnega urada Eurostat predstavlja evropski kmetijski prostor več kot 12 milijonov kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo dobrih 170 milijonov hektarov zemlje. Na razmere v tem prostoru bo tudi v prihodnje zelo vplivala skupna, po letu 2013 prenovljena kmetijska politika. Sveženj njenih zakonodajnih predlogov bo evropska komisija v vseh državah članicah predstavila danes. Ukrepi, ki jih predvideva reforma skupne kmetijske politike, pa ne bodo izbrisali razlik med državami članicami, uspeh bo že, če se bodo zmanjšale. Veliko je odvisno tudi od razdelitve in porabe denarja, ki bo namenjen spodbudam v kmetijstvu.

Po podatkih Eurostata se je po letu 2003 število kmetijskih gospodarstev v državah EU 27 zmanjšalo za 20 odstotkov, kmetijske površine v uporabi pa za dva odstotka. Pri tem je opazen trend povečevanja kmetijskih gospodarstev: povprečna velikost kmečkega gospodarstva se je z 12 povečala na 14 hektarov.

Kako velike so strukturne razlike, pa pove že podatek, da je v sedmih državah članicah kar več kot 80 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v EU. Daleč največ kmetijskih gospodarstev ima po podatkih evropskega popisa ena zadnjih pristopnic Romunija, ki je s 3,9 milijona gospodarstev »pobrala« 32-odstotni delež v sedemindvajseterici. Sledijo ji Italija, Poljska, Španija, Grčija, Madžarska in Francija.

Število kmetijskih gospodarstev se po letu 2003 zmanjšuje v vseh državah, izjemi sta le Malta in Švedska. Največje zmanjšanje imajo Estonija (46,6 odstotka), Bolgarija (44,2 odstotka), Latvija (34,4 odstotka) in Poljska (30,7 odstotka).

Tri četrtine vseh kmetijskih površin v uporabi ima sedem držav, največ Francija (dobrih 27 milijonov hektarov), sledijo ji Španija, Nemčija, Velika Britanija, Poljska, Romunija in Italija. V kar osemnajstih državah se je obseg obdelovalnih površin v zadnjih sedmih letih zmanjšal, najbolj na Cipru (za skoraj četrtino), na Slovaškem (za več kot devet odstotkov samo v obdobju 2003–2007) in v Avstriji (za osem odstotkov), v Sloveniji je bil v zadnjih sedmih letih ta padec dvoodstoten. Na drugi strani pa so v Bolgariji za skoraj četrtino povečali površine v obdelavi, v Latviji za petino in v Estoniji za 18 odstotkov. Med državami, ki so povečale obseg obdelanih površin, so še Litva, Malta, Madžarska, Luksemburg, Finska in Grčija.

V povprečju največja kmetijska gospodarstva imajo na Češkem (152 hektarov), nato v Veliki Britaniji (79 hektarov), Luksemburgu (59 hektarov), Nemčiji (56 hektarov) in Franciji (53 hektarov). Najmanjša kmetijska gospodarstva so na Malti, kjer povprečna velikost ne presega enega hektara. Na repu članic je po povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev tudi Romunija s 3,4 hektara, sicer prva na lestvici EU 27 po številu teh gospodarstev, kar kaže na veliko razdrobljenost kmetijskih posesti. Podobno skromno velikost kmetijskih gospodarstev imajo na Cipru, kjer je skupaj malo manj kot 40.000 kmečkih gospodarstev. Zelo razdrobljena je tudi kmetijska posest v Grčiji, kjer imajo 706.000 kmetijskih gospodarstev s povprečno velikostjo 5,8 hektara. Za malenkost boljša je Slovenija, kjer vsaka od 74.700 kmetij obdeluje povprečno 6,4 hektara zemlje.