Tiskane izdaje
Radenci – »Nauk grške zgodbe je ta, da moramo spodbuditi neodvisnost statističnih organov in okrepiti kvaliteto podatkov o javnih financah, ki jih pridobivajo statistični uradi, ko izračunavajo javnofinančni primanjkljaj in dolg,« je za Delo povedal François Lequiller, direktor direktorata za nacionalne in evropske račune v Eurostatu, statističnem organu EU.
»Ti dve lekciji smo vključili tudi v našo letošnjo komunikacijo z naslovom K robustnemu upravljanju kvalitete za evropsko statistiko (Towards Robust Quality Management for European Statistics). Delamo torej na teh dveh področjih: na eni strani si prizadevamo za popolno profesionalno neodvisnost statistikov in njihovih predstojnikov, po drugi strani pa si prizadevamo tudi za okrepljeno sodelovanje z računskimi sodišči v državah.«
Imate podatke o vpletanju politike v prikrajanje podatkov v še kateri drugi državi?
Vztrajamo, da se okrepi neodvisnost statistike, saj ta v Grčiji ni bila dovolj neodvisna. Ne bi pa hotel govoriti o posameznih primerih. Širše vzeto je edina prava stvar, da statistikom v Evropi zagotovimo svobodo pred kakršnimi koli političnimi pritiski.
Ali ste na Eurostatu poleg grških dobili še kakšne druge prikrojene ali zavajajoče podatke?
Gre za nedavni primer Portugalske, otoka Madeire. Tam je regionalna vlada namerno napačno poročala o javnofinančnih podatkih in statistiki. Na srečo je Portugalska ta problem rešila, statistične službe na Portugalskem so takoj ukrepale. Vendar pa je to hkrati dokaz, da nobena država ni imuna za morebitne napake pri prikazovanju javnofinančnih podatkov. Portugalska ima dober sistem javnih financ, precej boljši kot Grčija. A ta primer je bil odkrit, zato smo na Eurostatu pripravili program za preverjanje kvalitete podatkov.
Kako ste na Eurostatu zadovoljni s kvaliteto in zanesljivostjo podatkov, ki jih dobite iz Slovenije?
Podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za Slovenijo preiskujemo prav tako kot za katero koli drugo državo. Naša redna misija je bila v Sloveniji maja, ugotovitve te misije bodo javno objavljene, to je normalna procedura za vse države. Že 21. oktobra smo objavili naše oznanilo (notification), ki smo ga poslali državam. Pri Sloveniji smo podatke objavili brez zadržkov, kar pomeni, da ne vidimo nobenih večjih problemov. O kvaliteti slovenske statistike lahko rečem, da nimam večjih pripomb.
V današnjem predavanju slovenskim statistikom ste omenili, da »več Evrope pomeni tudi več statistike«. Kaj to pomeni – več birokratov ali več uporabnih številk?
Evropa je posebna konstrukcija, ki se precej opira na kazalnike. To so maastrichtska merila in novi kazalniki, namenjeni za procedure, povezane z ekonomskimi neravnotežji. Statistiki so tisti, ki zbirajo te podatke, jih pa ne izbirajo (to je delo politikov in ekonomistov). Več Evrope pomeni, da se izognemo neravnotežjem, s katerimi se zdaj ukvarjamo. To pomeni, da imajo odločevalci več možnosti, da pridobijo informacije o položaju v državi in povečajo konkurenčnost. Zdajšnje dolžniške težave držav v Evropi so posledica njihove nekonkurenčnosti. Tu govorimo o Grčiji, Portugalski ali pa Irski, ki je imela nepremičninski balon. Zato zdaj delamo novo statistiko o cenah nepremičnin. Če imate dobro statistiko, lahko ugotovite, ali se nepremičninski balon prazni.
Številke o javnem dolgu držav in primanjkljaju so v središču zanimanja javnosti. Imate statistiki zato večjo odgovornost?
To je moja vloga v Eurostatu kot vodje direktorata, ki preračunava primanjkljaj in dolg. Javnosti in odločevalcem moram zagotoviti, da je statistika, ki jim jo predajam, čim bolj kvalitetna in hkrati med državami usklajena. Tudi to je zelo pomembno, da vsi državljani vedo, da evropska komisija zagotavlja enako obravnavano držav. V Sloveniji smo tudi zato, da se pogovorimo s predstavniki računskega sodišča tako, kot to počnemo v vseh državah.
