Strožja omejitev pri gotovini, več provizij za banke

Z računi v Avstrijo? »Marsikdo mi reče, da ima račun v tujini, a tega ne obeša na veliki zvon,« pravi Iztok Mohorič iz OZS.

Objavljeno
01. februar 2012 20.42
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – Omejitev gotovinskih plačil za pravne osebe in s. p. na največ 50 evrov koristi le bankam, se upirajo podjetniki. Prepričani so, da jim slovenske banke za storitve v plačilnem prometu vzamejo preveč. »Marsikdo mi reče, da bo raje odprl račun pri banki v Avstriji, ker so cenejše« pravi Iztok Mohorič iz OZS.

Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije pravi: »Podjetja zaradi cenejšega bančnega in kartičnega poslovanja v Avstrijo in Italijo, pa še kam drugam, ne prestavljajo le svojih transakcijskih računov. Tja selijo tudi sedeže svojih podjetij, ker je poslovno okolje prijaznejše, cenejše, da o pravni varnosti ne govorimo.« Delov dopisnik Urban Červek je poskušal pri bančnih podružnicah za mejo v Avstriji preveriti, ali res opažajo večje zanimanje slovenskih podjetnikov za njihove storitve, a glede tega niso bili pripravljeni veliko govoriti. »Glede takšnih vprašanj so zelo zadržani in nezaupljivi, sklicujejo se na bančno tajnost. Kot pa je bilo mogoče razbrati med vrsticami, niso zaznali nekega posebnega povečanja povpraševanja od podjetnikov iz Slovenije, »večjega kot ponavadi«, kot so mi povedali v eni do bank,« poroča kolega Urban Červek. Direktor Združenja bank Slovenije Dušan Hočevar o selitvi računov čez mejo zaradi stroškov plačilnih storitev meni: »Poslovanje z računom je samo ena od bančnih storitev. Običajno se banke in hranilnice s svojimi komitenti pogovarjajo o paketih storitev in ne zgolj o transakcijskem računu. Kaj je torej v posameznem primeru za komitente ugodneje, je trebno presojati z upoštevanjem vseh njegovih razmerij s posamezno banko.«

Ni prepovedi

Nobene statistike torej ni, s katero bi bilo mogoče dokazati, da se slovenski podjetniki prav zaradi bančniOZSh provizij selijo h konkurenci v Avstriji. »V pogovoru mi že omenijo, da so recimo odprli še en račun v Avstriji, drugače pa tega ne obešajo na veliki zvon, ampak obdržijo zase. Ni namreč čisto razčiščeno, ali so tak račun dolžni prijaviti našim oblastem, agenciji za javno pravne evidence, ali ne. Dursu so dolžni prijaviti promet, ki teče prek tega računa. Zakon sicer pravi, da mora imeti podjetnik ločen račun za dejavnost, vprašanje pa je, ali mora biti ta račun odprt ravno v Sloveniji ali je lahko tudi v Avstriji. Zdaj je to pač en trg, kar je tudi smisel Evropske unije. Naši pozitivni predpisi ne določajo, da bi morali te račune v Avstriji prijaviti v Sloveniji, tako da je zadeva pravno precej nejasna,« pripoveduje Iztok Mohorič iz Obrtno-podjetniške zbornice. Dušan Hočevar pravi: »Za odpiranje računov v tujini ni nobenih omejitev, kar pomeni, da ni prepovedi.« Po pojasnilih republiške davčne uprave davčni zakoni od slovenskih zavezancev za davek, ki so tudi »subjekti« za vpis v slovenski poslovni register, zahtevajo, da odprejo transakcijski račun pri ponudniku plačilnih storitev: »To pravilo je določeno v tretjem odstavku 37. člena zakona o davčnem postopku. Težava je v tem, da zakon o davčnem postopku ne vsebuje kazenske določbe, ki bi omogočala kazni za kršitelje tega pravila.« Podjetja, ki imajo račun v tujini, so davčno upravo sicer dolžna obvestiti o njem, a četudi to naredijo, je v nekaterih primerih nemočna: »Na račune v tujini pa slovenska davčna uprava ne more neposredno posegati z izvršbo, ampak mora za to zaprositi pristojni organ države, v katerem ima ta zavezanec odprt račun.«

Provizije so breme

Neodvisno od tega, koliko slovenskih podjetij zaradi nižjih stroškov plačilnih storitev v resnici posluje tudi prek računov v Avstriji ali drugje čez mejo, se je ob uporu proti omejitvi gotovinskih plačil na vsega 50 evrov pokazalo, kako zelo podjetnike tiščijo izdatki za poslovanje prek bank. »Trgovci moramo bankam že za plačila naših strank prek POS terminalov plačati provizijo, od 2 do 4 odstotke zneska, zdaj smo prisiljeni še večino plačil med sabo opraviti prek banke,« pravi član odbora Podjetniško trgovske zbornice GZS Janko Mlakar. Odkar je ministrstvo za finance dovoljena gotovinska plačila znižalo s 420 na 50 evrov, se je proviziji za poslovanje prek transakcijskih računov teže izogniti. »Pri plačevanju s plačilnimi karticami ali prek transakcijskih računov nastajajo dodatni stroški provizij bankam, kar ni zanemarljiv strošek,« ugotavljajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. V Gospodarski zbornici Slovenije se strinjajo: »Strožja omejitev pri gotovinskih plačilih povzroča višje stroške zaradi provizij organizacijam za plačilni promet. To pa najbolj prizadene konkurenčnost najmanjših slovenskih podjetij.« Po besedah direktorja združenja bank Dušana Hočevarja nova omejitev gotovinskih plačil med podjetji za zdaj ni povzročila bistvenih premikov v plačilnem prometu pri številu, vrednosti brezgotovinskih transakcij in obsegu gotovinskega plačevanja: »Morda se bodo te spremembe pokazale v nekoliko daljšem roku.«

Najcenejša in najdražja

Cena in stroški plačilnega prometa so pomembno vprašanje, zato je treba zbirati in analizirati podatke, so leta 2009 sklenili v Banki Slovenije. Januarja letos so njeni analitiki objavili obsežno študijo s tega področja Analizo nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric plačilnih storitev, v katero so zajeli obdobje od leta 2007 do 2010. Analiza je za leto 2010 pokazala, da je bila za fizične in pravne osebe najcenejša ponudnica izbranih storitev plačilnega prometa Hranilnica in posojilnica Vipava, najdražja pa UniCredit Banka Slovenija.