Tiskane izdaje
Slovenija se neuradno vse pogosteje omenja v družbi držav, ki so ali bodo zaprosile za finančno pomoč. Avstrijska ministrica Maria Fekter pa je danes Slovenijo tudi javno omenila kot kandidatko za pomoč iz novega reševalnega mehanizma ESM, ki je zaživel danes.
»Za zdaj ne premišljujemo o tem, da bi bilo treba uporabiti ESM,« se je na omenjanje Slovenije v družbi prejemnic pomoči ali kandidatk zanjo odzval Šušteršič. Ob tem je ponovil, da je vlada odločena storiti vse, kar je potrebno, da se izogne prošnji za pomoč, saj to ni najboljša rešitev.
»Najboljša rešitev je, da poskrbimo sami zase. Minuli teden smo v parlamentu sprejeli pomembna kosa zakonodaje − zakon o upravljanju slabih bančnih terjatev in zakon od državnem holdingu. Upam, da bo bosta hitro implementirana,« je še dodal.
V povezavi z zakonom o ukrepih za stabilnost bank je minister ponovil, da v vladi menijo, da je to operacijo možno financirati z lastnimi sredstvi, predvsem potem s prodajo bančnega premoženja in samih bank.
Bo pa z reševanjem problema slabih bančnih terjatev po ministrovih besedah na začetku nastal javni dolg. A dokler se Slovenija lahko zadolžuje na trgih, je po njegovem mnenju smiselno, da na ta način financira tudi morebitne potrebne dodatne dokapitalizacije bank.
Slovenije ni na dnevnem redu med državami kandidatkami za pomoč EU
Slovenije danes formalno ni na dnevnem redu evroskupine, ki bo razpravljala o tistih državah, ki so že v programu pomoči ali se za njih domneva, da bodo dobile pomoč, recimo Španija in Ciper.
A kljub temu se ministri po Šušteršičevih besedah neformalno pogovarjajo o tem, kaj se dogaja v kakšni državi, in so o razmerah v posameznih članicah območja evra tudi dobro obveščeni. »«Tudi z avstrijsko ministrico sva nekaj rekla o tem, da smo prejšnji teden sprejeli zakon, ki poskuša reševati problem slabih terjatev,« je minister še povedal v odzivu na izjave Fekterjeve.
Slovenija se v družbi teh, ki utegnejo potrebovati pomoč, po Šušteršičevih besedah pojavlja zato, ker gospodarske razmere v državi niso enostavne in ker so obrestne mere, ki jih Slovenija trenutno plačuje, približno na ravni španskih ali v zadnjih mesecih celo nekoliko višje, pa tudi zato, ker v zraku visi vprašanje, ali bo Slovenija kot celota podprla in izvedla reforme, ki jih napoveduje vlada.
Na področju javnih financ je Slovenija po ministrovih navedbah storila, kar se je od nje pričakovalo, torej zelo resno znižuje primanjkljaj. Ob tem je minister opozoril na to, da v območju evra pozorno spremljajo tudi izjave o referendumih.
Poleg tega, da Slovenija druge članice neformalno obvešča o svojem ukrepanju, je to v minulih dneh formalno predstavila tudi Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), Evropski centralni banki (ECB) in Evropski komisiji. »Odzivi so pozitivni - da so ukrepi pravi, a da jih seveda moramo tudi še izpeljati,« je sklenil minister.
