Tiskane izdaje
Ljubljana - Zahtevani donos za desetletne slovenske državne obveznice z dospetjem januarja 2021 je po podatkih Bloomberga popoldne še vedno znašal visokih 7,214 odstotka in je bil s tem nad psihološko mejo sedmih odstotkov, ki še omogoča zdržno financiranje.
Obresti na slovenske obveznice so višje od tistih na italijanske in španske desetletne dolžniške vrednostne papirje, ki so se sicer prav tako povečale. Na gibanja na mednarodnih finančnih trgih in naraščanje zahtevanih donosnosti za slovenske državne vrednostne papirje ter za vrednostne papirje nekaterih slovenskih bank se je odzval tudi svet Banke Slovenije. »Porast zahtevane donosnosti na vrednostne papirje je posledica zaostritve dolžniške krize v nekaterih državah evrskega območja, splošne negotovosti v mednarodnem finančnem okolju ter dogodkov in trendov v domačem gospodarskem in političnem okolju.
Domače makroekonomske in politične razmere so neugodne: projekcije rasti slovenskega BDP se znižujejo, obstajajo večja makroekonomska neravnotežja, ki se kažejo predvsem v primarnem proračunskem primanjkljaju in naraščajoči negativni neto finančni poziciji s tujino, prisotna je tudi politična negotovost, ki odmika sprejetje in implementacijo reform. Ti dejavniki so prispevali k znižanju bonitetne ocene države, kar kaže na potrebo po kredibilnem oblikovanju in izvedbi dolgoročnih stabilizacijskih in strukturnih politik.
Svet BS meni, da morajo nosilci politike in ekonomske politike čim prej sprejeti in izvesti ekonomske ukrepe, ki bodo vplivali na zmanjšanje pribitkov. Dosedanja politika je vodila k visokemu zunanjemu zadolževanju države, bank in drugih gospodarskih subjektov, zaradi česar je treba dati večjo vlogo odgovornemu lastniškemu kapitalu, domačemu in tujemu,« so sporočili iz Banke Slovenije.
»Ne bo se treba zadolževati«
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je ocenil, da Slovenija zaradi povečanja donosnosti slovenskih obveznic ne potrebuje pomoči evropskih ustanov: »Gre za psihološki učinek, povezan z okoljem zunaj Slovenije, ki je zašlo v težave in je relativno majhno gospodarstvo z njim najlažje povezati.« Po njegovih besedah se Sloveniji v prihodnjem letu ne bo treba zadolževati. Gaspari je ponovno opozoril, da se Slovenija ni bila sposobna pravočasno odzvati na spremembe v zunanjem okolju: »V nam bližnjih državah so se razmere spremenile v dveh mesecih. zdaj so ti ukrepi, ki so bili takrat znanstvena fantastika, postali nekaj popolnoma sprejemljivega. Tako se bo zgodilo tudi v Sloveniji.«
