Tiskane izdaje
Evropska centralna banka (ECB) je zdaj ob izpolnjevanju predpisanih pogojev pripravljena na izvajanje dokončnih denarnih transakcij (DDT) – to je novi slovenski izraz za neomejen nakup državnih obveznic z zapadlostjo od enega do treh let – je po zasedanju povedal Draghi. Svet ECB je ta ukrep sprejel prejšnji mesec kljub nasprotovanju predsednika nemške Bundesbank Jensa Weidmanna. Mario Draghi je zagotovil, da bo ECB s tem ukrepom pomagala državam, ki se bodo zavezale k varčevalnim in reformnim ukrepom.
Gospodarska rast v evrskem območju bo ostala šibka, na zaupanje in razpoloženje pa še naprej negativno vpliva velika negotovost na nekaterih finančnih trgih v območju evra, je še dejal Draghi. Na ublažitve teh napetosti je v zadnjih tednih sicer vplivala prav odločitev ECB o odkupovanju obveznic držav, s čimer se je zmanjšala zaskrbljenost zaradi uresničitve »destruktivnih scenarijev«, je še poudaril Draghi in dodal: »Zdaj pa je bistveno, da vlade še naprej izvajajo potrebne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnih in strukturnih neravnovesij ter nadaljujejo izvajanje ukrepov za prestrukturiranje finančnega sektorja.«
Znižanje inflacije v letu 2013
Medtem ko standardni in nestandardni ukrepi denarne politike ECB po Draghijevi besedah spodbujajo zagon rasti, bo po drugi strani evropsko gospodarstvo še naprej zaviral nujen proces bilančnega prilagajanja v finančnem in nefinančnem sektorju, visoka stopnja brezposelnosti in neenakomerno okrevanje svetovnega gospodarstva. Realni BDP se je v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim zmanjšal za 0,2 odstotka, ankete pa potrjujejo nadaljnjo šibko gospodarsko aktivnost tudi v drugi polovici leta.
Ob tem obstajajo tveganja, da bo padec rasti še globlji. »Tveganja so povezana predvsem s sedanjimi napetostmi na več finančnih trgih v evroobmočju in z možnostjo njihovega prelitja v realno gospodarstvo. Ta tveganja bi morali z učinkovitimi ukrepi zajeziti vsi določevalci politik v območju evra,« je poudaril prvi človek ECB.
Septembrska inflacija v območju evra je septembra znašala 2,7 odstotka oziroma 0,1 odstotka več kot avgusta. V ECB pričakujejo, da bo inflacija zaradi visokih cen energentov in zvišanja posrednih davkov v nekaterih državah celo letos ostala nad ciljnima dvema odstotkoma, prihodnje leto pa se bo po pričakovanjih spustila pod to mejo, je napovedal Mario Draghi in dodal, da so tveganja glede cenovnih gibanj v srednjeročnem obdobju večinoma uravnotežena. Inflacijo lahko nadalje poviša zviševanje posrednih davkov zaradi javnofinančne konsolidacije, zniža pa šibkejša gospodarska rast.
Janša: Nujnih pet ukrepov
Premier Janez Janša je po srečanju z Draghijem povedal, da se Slovenija še lahko izogne zaprosilu za mednarodno finančno pomoč, če bo sprejela nujne ukrepe. Na vprašanje, ali mu je Draghi predlagal, naj država v bankah ne obdrži niti 25 odstotkov in eno delnico, je odgovoril, da to ni meja, o kateri se ne bi mogli pogovarjati: »Tudi v koaliciji je bilo ob pripravi koalicijske pogodbe rečeno, da je ta odstotek ponekod smiseln, ponekod pa ne, odvisno od interesa države in ali je mogoče dobiti boljšo ceno, če te omejitve ni.«
Kranjec o pribitkih
Po odločitvi ECB o odkupu obveznic so se znižali tudi zahtevani donosi na slovenske desetletne obveznice, tako da ne dosegajo več psihološke meje sedmih odstotkov. Kljub temu so pribitki še vedno visoki, saj so danes na elektronski borzi MTS znašali 6,27 odstotka. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je danes ocenil, da pribitki na slovenske obveznice ne izražajo resničnega stanja v naši ekonomiji, saj je kapitalski trg za obveznice plitek, transakcije pa so redke. Po njegovem mnenju se bodo s sprejetjem reform pribitki na naše obveznice znižali tako kot v drugih evrskih državah.
