Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko je julija več tujih medijev pisalo, da bo Slovenija naslednja članica evro območja, ki bo morala zaprositi za pomoč, danes na to namiguje tudi britanski tednik The Economist.
V njem omenjajo, da bi bila sicer pomoč dvomiljonski Sloveniji za Evropo drobiž, saj slovenski BDP v evro območje prispeva zgolj 0,4 odstotke. Evrsko območje, ki drsi v novo recesijo z napovedanim 0,2-odstotnim krčenjem gospodarske rasti, ima sicer večje skrbi, a bi bila Slovenija prva nekdanja komunistična država, ki je zaprosila za pomoč, kar bi bilo »znak ponižanja«, pišejo.
V britanskem tedniku omenjajo tudi slovensko vladno koalicijo, ki vztraja, da se lahko Slovenija izogne prošnji za pomoč, a da je to znan refren, »tako kot je nesrečna koda, ko je pomoč vendarle potrebna«. Izpostavljajo pa tudi zahtevano donosnost na 10-letne slovenske obveznice, ki presega sedem odstotkov, in nedavno znižanje bonitetnih ocen.
V Sloveniji, so največja težava banke, katerih likvidnost je postala močno odvisne od ECB, ocenjujejo pri The Economistu, država pa ob tem zaradi visokih proračunskih primanjkljajev v zadnjih treh letih in naraščajočega dolga ne more pritegniti tujih vlagateljev.
Slovenija je še ena žrtev povezave med šibkimi bankami in vladami, ki botrujejo evrski krizi, hkrati pa Slovenija plačuje ceno hitre, 5-odstotne gospodarske rasti med letoma 2004 in 2006, ki je bila leta 2007 tudi že sedem odstotna, a je bila spodbujena z zadolževanjem predvsem gradbenih podjetij.
WirtschaftsWoche o Slovenije: Nujne so reforme in preprečevanju korupcije
O razmerah v Sloveniji je včeraj kritično poročal tudi nemški WirtschaftsWoche, ki piše o tem, da je po vnovičnem nižanju bonitetne ocene, država samo še dve stopnji nad dnom − junkom. Kot The Economist opozarja, da so težave bank močno povezane s krizo v gradbeništvu, povzema pa tudi izjavo ekonomista Jožeta P. Damjana, da bi banke za poplačilo slabih posojil potrebovale okoli osem milijard evrov.
Pišejo tudi, da bi Slovenija, če bi potrebovala pomoč, to rabila predvsem za sanacijo bank, omenjajo pa nujnost strukturnih reform kot je reforma trga dela.
