Tiskane izdaje
Ljubljana – Člani trgovinske zbornice so ministru Vizjaku sporočili, da so od novega vladnega predloga zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in urejanja trga dela (ZTD) pričakovali večje spremembe.
Trgovci obe reformi, pokojninsko in reformo trga dela, podpirajo, čeprav zadnja ni takšna, kot bi si jo želeli, je v uvodnem nagovoru srečanja trgovcev z ministrom za delo povedala predsednica zbornice Mariča Lah.
Dejala je, da gre bolj za lepotne popravke kot za reformo, trgovci pa so razočarani, ker so pričakovali določila, ki bodo omogočala bolj prožen trg dela.
Med razpravo z ministrom so se člani zbornice zavzeli za zakon, ki bi omogočal lažje odpuščanje brez navajanja vzroka. Zvone Krznar, generalni direktor podjetja Stillmark, je dejal, da se ljudje spreminjajo, zato petmesečno poskusno obdobje, ki ga predvideva enotna pogodba za nedoločen čas in delodajalcu omogoča razmeroma preprosto odpuščanje, nič ne pomeni.
Slovenija kot Avstrija
Slovenija bi se morala po mnenju Krznarja zgledovati po Avstriji, kjer sta brezposelna le dva odstotka Avstrijcev. Direktorica inšpektorata za delo pri avstrijskem ministrstvu za delo Ana Ritzberger Moser je na konferenci o reformi trga dela v ponedeljek povedala, da ima Avstrija najnižjo stopnjo brezposelnosti med mladim. Naši sosedi imajo v primerjavi z nami izjemno prožen trg dela, zato se delodajalci ne bojijo zaposlovati, saj lahko delavca kadarkoli odpustijo brez navajanja vzroka.
V trgovski zbornici so med drugim razočarani zaradi umika sprva napovedanega posega v dodatek na delovno dobo in plačan odmor za malico. Vizjak je ponovil, da so sprva želeli dodatek na delovno dobo spremeniti v dodatek na stalnost, vendar so doživeli oster odpor sindikatov.
Strah pred referendumi
Tone Sternad iz združenja veletrgovcev z zdravili in direktor podjetja Medis je povedal, da so delodajalci pričakovali več boljših rešitev v korist tako delavcev kot delodajalcev. Sedanja toga zakonodaja po njegovem povzroča, da delodajalci razmišljajo o tem, kako bi lahko delavca odpustili, če zanj ne bo dela.
To so zgodbe, ki se za podjetje praviloma slabo končajo. Postopki, vezani na odpuščanje, so se na sodiščih za delodajalce doslej slabo končali zaradi procesnih, in ne vsebinskih napak. Vizjak obvod za tovrstne zaplete vidi v nadgradnji pravnega varstva in v novem instrumentu poravnave – možnosti sporazumne odpovedi pogodbe, pri čemer bo delavec po novem upravičen do nekoliko nižjega nadomestila za brezposelnost.
Avstrijci hitrejo najdejo službo
Strnad je poudaril, da avstrijski trg dela ni primerljiv s slovenskim, ker se delavci v Avstriji ne bojijo izgubiti službe, saj relativno hitro najdejo novo. To pa je v primerjavi s Slovenijo bistvena razlika.
Izguba službe pri nas pomeni travmo in vedno pogosteje tudi dolgotrajno brezposelnost, ki vodi v socialno marginalizacijo. Nadomestila za brezposelnost so višja in varnost brezposelnih delavcev je v Avstriji veliko večja kot v Sloveniji že po zdaj veljavni zakonodaji. Nov zakon pa namerava nadomestila za brezposelne še skrajšati in jih v prvem tromesečju znižati z 80 na 70 odstotkov.
Večja prožnost za večjo konkurenčnost
Vera Aljančič Falež iz Mercatorja meni, da bi večja prožnost na trgu dela povečala tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Trgovina je delovno intenzivna panoga, kjer je strošek dela eden najpomembnejših stroškov, zato je vprašanje ureditve trga dela še posebno pomembno. Delodajalce v trgovski panogi najbolj skrbi, kako bodo nove pravne norme zaživele v sodni praksi. Ključno je, kako bodo sodišča presojala v primerih posameznih vzrokov za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V novem predlogu zakona trgovci ne vidijo pogojev za izboljšanje konkurenčnosti. Do novega leta oziroma do začetka prihodnjega leta, ko naj bi začela veljati nova delovna zakonodaja, prav tako ne predvidevajo večjih odpuščanj.
Delodajalci so se po besedah Aljančičeve prilagodili razmeram na trgu, zato svoje poslovanje ves čas kar se da racionalizirajo. Trgovina je zelo konkurenčno okolje, kar za tiste, ki hočejo preživeti, pomeni nenehno prilagajanje.
Čas velike gospodarske krize v Sloveniji sovpada z vstopom velikih tujih trgovskih verig, ki so razmere še zaostrile.
