Tudi kranjska klobasa razdvaja Slovence

Ljubljana – Slovenske kranjske klobase, katerih geografsko zaščito v EU je s svojim ugovorom tik pred zdajci zavlekla Hrvaška, je povzročila nepričakovan spor tudi v domačih logih. Zanetile so ga razlike v pogledih na že uveljavljeno ocenjevanje.

»Odločitev, da na festivalu ne sodelujejo, je sprejel upravni odbor GIZ, ki je svojim članom prepovedal, da nam prodajo kranjske klobase za ocenjevanje. V tem sklepu niso bili tako enotni, kot zdaj to predstavljajo, vendar mi njihovo odločitev spoštujemo, in smo tako pač v maloprodajni mreži kupili od vsakega proizvajalca 30 kosov, s čimer bomo izpeljali kompletno ocenjevanje.« Tako je sklep upravnega odbora gospodarskega interesnega združenja, da se nehajo udeleževati kakršnega koli komercialnega ocenjevanja kranjskih klobas, komentiral Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek, kjer že devet let prirejajo Festival kranjske klobase in v okviru tega tudi ocenjevanje.

Na to, da naj bi ocenjevanje pomenilo rangiranje proizvajalcev, ko pa je receptura za kranjske klobase v skladu z zaščito vendar predpisana in jo morajo vsi upoštevati, Jezeršek odgovarja: »Kruha ne naredi moka, ampak roka, tak je star slovenski pregovor, in tudi pri klobasah je tako. Analizirali smo ocene preteklih let, od 2006 naprej, in prva ugotovitev je, da je na strokovnem ocenjevanju razlika med najboljšo in najslabšo oceno med dvema in tremi točkami pri 20-točkovnem sistemu. To je dokaz, da niso vse klobase enakovredne. Drugo je, da mi ne trdimo, da morajo ljudje upoštevati naše ocene, vendarle pa na tem ocenjevanju izbiramo klobase, ki jih v naslednjem letu ponujamo našim gostom in tudi na sejmih STO po vsej Evropi kot kakovostno živilo. Prepričani smo, da je to ocenjevanje pozitivno, kar so pokazale tudi povprečne ocene dosedanjih. Ta se je od leta 2006 do lani s povprečne 17,33 dvignila na 18,23. To je po mojem mnenju dovolj velik razlog, da si upamo trditi, da ocenjevanje prispeva k temu, da se tehnologi v posameznih družbah trudijo narediti čim boljši izdelek.«

Namen zaščite je tudi enotno promoviranje proizvodov

Kot pravi, so GIZ že letos ponudili možnost, da ne bi objavljali lestvice z rezultati ocenjevanja, ampak le dobitnike zlate, srebrne in bronaste kolajne. Teoretično to pomeni, da bi lahko bili tudi vsi zlati ali pa vsi srebrni, torej vsi enaki. A v GIZ so tudi to še vedno razumeli kot nekakšno rangiranje.

V GIZ Kranjska klobasa, kjer priznavajo, da so se odrekli sodelovanju na komercialnem ocenjevanju v okviru festivala zato, ker so pretekli rezultati takih ocenjevanj med proizvajalci povzročili vrsto nesoglasij in sporov, kdo je boljši, poudarjajo, da so organizatorjem pravočasno, že po lanskem ocenjevanju, predstavili svoje pomisleke. Pravijo, da so jim že tudi predlagali drugačne oblike ocenjevanja (v okviru projekta Slovenska gostilna ocenjevanje pripravljenih jedi iz kranjske klobase), vendar pa še niso dosegli soglasja.

Predsednik združenja Jure Bojnec se ob tem sklicuje tudi na to, da ne pozna nobenega podobnega primera tovrstnih ocenjevanj zaščitenih proizvodov in da je nenazadnje namen zaščite tudi enotno promoviranje takih proizvodov.