S spremenjeno obdavčitvijo najemnin nad sivo ekonomijo

Ljubljana – Več deset tisoč državljanov z dohodki iz najemnin se je razveselilo tretjega svežnja ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Vlada jim je obljubila cedularno obdavčitev najemnin in načelo »vsak račun šteje«. Prav mogoče je, da jih bo nazadnje bolela glava.

Načrtovane popravke pri obdavčitvi nepremičnin vlada uvršča med udarce proti sivi ekonomiji. »To je majhen drobec v sistemu obdavčitve najemnin in še manjši kot ukrep proti sivi ekonomiji,« ugotavlja generalni sekretar zbornice davčnih svetovalcev Darko Končan, ki sicer odobrava cedularno obdavčitev teh dohodkov.

Cedularna obdavčitev najemnin bo pripomogla k zmanjševanju sive ekonomije, ker bodo normirani stroški, do katerih bodo imeli pravico lastniki nepremičnin, znašali le še deset odstotkov, a si bo pri tem mogoče davčno osnovo znižati tudi z računi po načelu »vsak račun šteje«, načrtuje vlada v tretjem svežnju ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Zakon o dohodnini posamezniku, ki lastnino oddaja, zagotavlja 40-odstotne normirane stroške, lahko pa si davčno osnovo iz najemnine zniža še dosti bolj, za vso letno najemnino, če izdatke za vzdrževanje nepremičnine dokaže z računi.

Skoraj sto tisoč zavezancev

»V naši zbirki imamo tudi podatek o številu zavezancev, ki so pri dohodkih iz najemnin za stroške uveljavljali nad 40 odstotkov zneska. Leta 2010 je bilo takšnih zavezancev 749, njihov dohodek iz najemnin je znašal 2,272 milijona evrov, stroški so dosegli vrednost 1,626 milijona evrov. Leta 2011 pa je bilo zavezancev 747, njihov dohodek iz dohodnin je dosegel 2,357 milijona evrov in stroški 1,684 milijona evrov,« je mogoče izvedeti v generalnem davčnem uradu. Vseh prejemnikov najemnin, za katere ima davčna uprava podatke o dohodku iz tega vira, je veliko več: leta 2010 jih je bilo v njeni statistiki 84.840, pri katerih je davčna osnova iz najemnin znašala 163,7 milijona evrov, lani 95.851 z davčno osnovo 173,4 milijona evrov.

Nižji normirani stroški

Z načrtovanimi popravki v zakonu o dohodnini namerava vlada torej temeljito znižati pravico zavezancev do avtomatično priznanih normiranih stroškov s 40 na deset odstotkov najemnine. Razlike marsikdo ne bo mogel nadomestiti z računi za naložbe v nepremičnino, saj velikih popravil najbrž ne izvajajo vsako dohodninsko leto. Predvideti je mogoče, da se bo pri večini davčna osnova s 60 odstotkov najemnine zvišala na 90 odstotkov. V zameno jim vlada obljublja cedularno obdavčitev, kakršna že velja za dohodke iz obresti, dividend in kapitalskega dobička. Splošna stopnja cedularne obdavčitve zdaj še znaša 20 odstotkov, a zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ bo po 1. januarju višja, 25-odstotna. Dohodki, pri katerih dohodninski zakon predpisuje cedularno obdavčitev, ne štejejo v letno dohodninsko osnovo.

V tretjem svežnju ukrepov za spodbujanje gospodarstva napoveduje: »Z uvedbo cedularne obdavčitve najemnin, zmanjšanjem normiranih stroškov na deset odstotkov in možnostjo uveljavljanja dejanskih stroškov na podlagi predloženih računov, plačanih brezgotovinsko, bo dosežena davčna stimulacija za shranjevanje in predlaganje računov.« Načrtovane popravke vlada predstavlja kot prevzemanje načela »vsak račun šteje«, ki se ga je pred leti domislila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, a ne v tako skromnem obsegu, ampak kot možnost za znižanje celotne dohodninske osnove za vse mogoče račune, ki jih zavezanec vzame in shrani. S takšnim predlogom je obrtno-podjetniška zbornica od slovenskih vlad zahtevala, naj ukrepajo proti sivi ekonomiji.