Tiskane izdaje
Posameznik, ki ima v lasti 50 parcel, mora naročiti 50 zemljiškoknjižnih izpiskov. V preteklosti je enake podatke lahko dobil že z izpisom podatkov na enem vložku.
Ljubljana – Nekaj mesecev po uveljavitvi novele zakona o zemljiški knjigi se uporabniki, ki imajo veliko opraviti z zemljiško knjigo (ZK), »privajajo« na spremembe, pravijo. Naš vir blizu državni upravi pa pravi, da je rešitev, ki jo zdaj ponuja ZK, neumnost brez primere.
Največja težava je ukinitev zemljiškoknjižnega vložka, kar povzroča težave predvsem zaposlenim v javnem sektorju, ki vsak dan delajo s podatki iz ZK. Za obdelavo podatkov je potrebnega veliko več časa, podatki se ponavljajo, napake so pogostejše, nekaterih storitev sploh še ni mogoče izvesti, po njegovih podatkih se je podaljšal tudi čas za vpis v ZK.
Sogovornik, ki ima dostop do informacij s terena tako od zaposlenih v upravnih enotah, v geodetskih pisarnah, kot tudi do tistih od uslužbencev okrajnih sodišč, kjer vodijo ZK, pa tudi od notarjev in nepremičninarjev, pravi, da je zdaj veljavna zakonodaja informacijska površnost, kot je v Sloveniji še ni bilo v tako pomembnem segmentu. Pri tem se navezuje predvsem na ukinitev ZK-vložka, kar so odgovorni v zakon vpeljali po tihem, saj po njegovem prepričanju niso hoteli javne razprave o tem.
»Normalno bi bilo, da bi o tako pomembni strukturni spremembi ZK morali javnost prej obvestiti oziroma v fazi sprejemanja zakona imeti o tem kakšno razpravo vsaj v krogih stroke – ki pa bi po moji oceni ukinitev gotovo preprečila,« je prepričan in dodaja, da je ministrstvo za javno upravo že dvakrat uradno zahtevalo vrnitev vložka z dopisom na vrhovno sodišče, ki pa je menda obakrat odgovorilo negativno. Z ministrstva nam včeraj ni uspelo dobiti komentarja v zvezi s tem.
Uradniki se utapljajo v delu
ZK je temeljila na vložku, ki je bil osnovna enota. Povezoval je parcele enega lastnika oziroma ene lastninske kombinacije v katastrski občini. Sistem je bil uveljavljen v pravni praksi, uporablja se v pogodbah, omenja se v sklepih, zakonih, odlokih, imel je pomembno pravno funkcijo, pojasnjuje sogovornik. »Ni mi jasno, zakaj se je zakonodajalec odločil za to potezo, ko sem slišal, nisem mogel verjeti. V informacijskem smislu – zdaj je vsaka parcela posebej povezana neposredno z lastnikom – pravijo, da jim je to laže.
Pri stanovanjskih stavbah je res pogosto, da imajo le enega lastnika, tako da v tem primeru tudi zdaj ni težav. A na kmetijah ni tako. Imamo 50, 100 parcel in več solastnikov, poznamo tudi razne skupnosti, urbarije. Kot primer navajam Ilirsko Bistrico, kjer je 123 parcel in 199 solastnikov. Za takšne primere v informacijskem smislu potrebujemo vmesni podatek med lastnikom in lastnino.
To je bil prej vložek. Vseh 199 solastnikov je bilo napisanih enkrat, zraven pa 123 parcel. Ko je eden izmed njih umrl, so na ZK popravili ime in zadeva je bila urejena. Zdaj so teh 199 lastnikov napisali 123-krat, ko kateri umre, pa morajo to 123-krat popraviti,« pojasnjuje naš vir.
Ljudje v javni upravi imajo nekajkrat več dela kot prej, meni sogovornik, in to na ZK, v upravnih enotah (recimo v povezavi z zaščitenimi kmetijami), tudi v geodetskih uradih in drugje. »Izgube, ki zaradi tega v državni upravi nastane vsak dan, ne moremo primerjati s posledicami toče z začetka poletja,« še pravi. Ena od težav izvira tudi iz ukinitve krajevne pristojnosti ZK, kar na načelni ravni sogovornik sicer podpira, saj to pomeni, da primer obravnava manj obremenjeno sodišče.
Vsaj pri uveljavitvi zakona se je namreč zaradi tega dogajalo, da je na primer na podlagi sklepa o dedovanju vsako parcelo v obravnavo dobilo drugo sodišče. »Če nekdo podeduje osem parcel (prej bi bilo to navedeno najverjetneje na enem vložku), se mora v tem primeru osem uradnikov seznaniti s spremembo lastništva, dedič za vsako parcelo dobi svoj sklep, na geodetski upravi pa podatke skladno s tem (postopoma, ko prejemajo odločbe) spreminjajo v zemljiškem katastru.
En podatek na več mestih
Ukinitev vložka je povzročila tudi podvajanje podatkov, kar je v nasprotju s pravili informatike, zaradi večje baze podatkov se je povečalo tudi število napak, trdi sogovornik. »Številka ZK-vložka je bila kontrolni podatek. Če se uradnik na ZK zmoti pri vpisu parcelne številke, se lastniku mimogrede pripiše napačna parcela. Dogaja se, da lastniki zemljišč, ki so imeli hipoteko vpisano na eni parceli, ugotovijo, da je zdaj vpisana na vseh.
Na ZK to popravljajo samo, če jim lastnik sporoči, ne iščejo pa, po mojih informacijah, sistemske napake. Zaupanja v ZK ni več,« še meni naš vir, ki pravi, da je sprememba zakona premalo domišljena. Izpeljati projekt, ki nekaterim drugim organom, plačanim iz proračuna, naredi škodo, je neodgovorno.
Sogovornik še pravi, da splošna javnost tako rekoč ni seznanjena s tem, da vložkov ni več. Predvsem pri tistih, ki imajo večje število parcel, se bo pojavila težava, ko bodo na ZK hoteli dobiti uradni izpisek, saj jih bo to udarilo po žepu. Res je sicer, da na spletni strani uporabniki lahko brezplačno dobijo zemljiškoknjižne izpiske za vsako parcelo posebej – prej jih je bilo treba plačati –, a potrjeni bodo lastnika večjega števila parcel stali več.
