Ultimat Grčiji: Želite ostati v evrskem območju ali ne?

Grki ne bodo dobili nobenega denarja več iz evrskega območja, dokler ne bodo odgovorili na to vprašanje.

Objavljeno
03. november 2011 05.27
Posodobljeno
03. november 2011 05.50
Barbara Kramžar, gospodarstvo
Barbara Kramžar, gospodarstvo
Cannes − Po grški napovedi referenduma o varčevalnih ukrepih in odpisu dolgov nemška kanclerka Angela Merkel sprašuje: »Ali Grčija želi ostati del evrskega območja ali ne? To je vprašanje, na katerega morajo zdaj odgovoriti Grki.«

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je dodal, da Grki ne bodo dobili nobenega denarja več iz evrskega območja, »nobenega francoskega davkoplačevalskega denarja, nobenega nemškega davkoplačevalskega denarja«, dokler ne bodo odgovorili na to vprašanje. Brez evropske pomoči iz posebnega 110 milijardnega sklada, iz katerega bi po prejšnjih dogovorih morala zdaj dobiti še en osem milijardni obrok, bo Grčija bankrotirala v nekaj tednih.

»Ljudje so pametni in sposobni pravih odločitev v korist naše države,« je odločitev o referendumu o vprašanju, ki globoko razdvaja Grčijo, v francoskem letoviškem in filmskem mestu zagovarjal predsednik grške vlade Jorgos Papandreu, a tudi povedal, da referenduma ne bo mogoče organizirati pred četrtim decembrom. To je sicer hitreje od prej omenjanega januarja, a vseeno še podaljšuje negotovost v evrskem območju.

Tudi zato bi Evropejci radi pohiteli s krepitvijo reševalnega sklada EFSF in evropskega bančnega sistema, zaskrbljujoče pa je, da so se v sredo pri EFSF odločili proti izdaji načrtovanih treh milijard evrov za pomoč Irski, državi, ki se veliko bolj uspešno izvija iz svoje dolžniške krize. Pravijo, da bodo zaradi neugodnih tržnih pogojev raje počakali do prihodnjega tedna in na Irskem zagotavljajo, da imajo za zdaj denarja za svoje obveznosti dovolj. Simbolični pomen neuspešnega zbiranja denarja za sklad, ki bi morali biti osrednji mehanizem za pomoč državam v težavah, pa je vseeno precejšen.

Še pred tednom dni je Evropa v Bruslju upala, da se bo lahko v Cannesu pokazala sposobna premagovanja svojih težav, tudi zato, da bi od drugih držav dobila sredstva za svoj reševalni sklad. Zdaj pa sta Merklova in Sarkozy še pred uradnim začetkom srečanja najbolj razvitih in hitro razvijajočih se držav G-20 na večerno sredino posvetovanje povabila Christine Lagarde iz Mednarodnega denarnega sklada, Joséja Manuela Barrosa iz evropske komisije in Hermana Van Rompuya iz Evropskega sveta, kasneje pa se jim je v palači festivalov pridružil tudi grški premier Papandreu. Tega v petek v parlamentu čaka vprašanje o zaupnici, potem ko zaradi prestopov svojih socialističnih parlamentarcev hitro izgublja večino.

Tudi v sredo je francoski gostitelj Nicolas Sarkozy večerjal s kitajskim kolegom Hu Jintaom, a niso po večerji poročali o nobenih posebnih kitajskih sredstvih za poravnavanje evropskih dolgov.