Umar bo znižal napoved rasti za prihodnje leto

Trenutno prevladuje mnenje, da se bo BDP v državah z evrom povečal le za 0,6 odstotka.

Objavljeno
09. november 2011 11.12
Posodobljeno
09. november 2011 11.12
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

Ljubljana - »Če je bila na začetku leta prevladujoča ocena, da bo gospodarska rast v evrskem območju leta 2012 približno 1,7-odstotna, se zdaj napovedi rasti vsak mesec poslabšujejo. Trenutno prevladuje mnenje, da se bo BDP v državah z evrom povečal le za 0,6 odstotka,« je povedal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle.

Napoved rasti za evrsko območje v letu 2012 je tako za več kot eno odstotno točko nižja, kot je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) upošteval pred dvema mesecema pri pripravi jesenske napovedi za Slovenijo, kjer je za prihodnje leto predvidel dvoodstotno gospodarsko rast. Poslabševanje razmer v mednarodnem okolju povečujejo tveganja za domačo rast. Gospodarska rast bo zato v prihodnjih četrtletjih tudi v Sloveniji nižja, kot je Umar predvidel v jesenski napovedi, bodo pa v Umarju počakali na nove podatke, ki bodo na voljo 30. novembra in šele pozneje revidirali oziroma znižali napovedi slovenske rasti v letu 2012, je povedal Vasle.

Za mednarodno okolje pa je značilno tudi hitro slabšanje razmer na mednarodnih finančnih trgih in trgih državnih obveznic. Poleg Grčije je v ospredju Italija, ki se ji je v zadnjih tednih precej povečala cena zadolževanja v tujini. »Cena zadolževanja Italije je le še nekaj desetink odstotne točke nižja od sedmih odstotkov. To je meja, ko so nekatere od držav evrskega območja že iskale pomoč mednarodne skupnosti, ker same niso bile več sposobne rešiti svojih finančnih in fiskalnih težav,« je povedal Vasle.

Povečujejo se tudi pribitki za slovenske obveznice, kar kaže na naše specifične probleme, predvsem nerešeno konsolidacijo javnih financ, ki vpliva na povišanje cene našega zadolževanja. Nadaljujejo pa se tudi težave bank, ki se kažejo v podvojitvi deleža slabih posojil in zastoju kreditne aktivnosti, posledica obojega pa je počasnejše gospodarsko okrevanje.

V Sloveniji je zdaj obseg aktivnosti gradbeništva le še 40 odstotkov ravni izpred treh let. Zadnje mesece se pri nas zmanjšuje tudi aktivnost industrije, to pa vpliva na poslabšanje gospodarske klime v vseh dejavnostih. Tržni deleži Slovenije v 14 najpomembnejših gospodarskih partnericah se znižujejo, kar kaže, da je slovensko gospodarstvo premalo konkurenčno. Po drugi strani se zadnje mesece pri nas povečuje inflacija (vzrok so cene hrane, energije, storitve, obleka in obutev).