Tiskane izdaje
Ljubljana - Pred dnevi, 31. oktobra, je umrl slovenski bančnik ter starosta slovenske levice Niko Kavčič, je za STA potrdil njegov nečak, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Družina je želela informacijo o smrti Nika Kavčiča ohraniti zase, tudi pogreb bo v najožjem družinskem krogu, je pojasnil Blaž Kavčič.
Rojen je bil leta 1915 v Škofji Loki. Po maturi na Trgovski akademiji v Ljubljani (1937) se je odločil za delo v Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani in Beogradu (1937−1941).
Po štirih partizanskih letih, bil je borec v Škofjeloški in Poljanski partizanski četi, je bil v novih organih oblasti med organizatorji Denarnega zavoda Slovenije. Po osvoboditvi je je opravljal nekaj časa posle v državni varnosti, nato pa se je vrnil v bančništvo. Bil je generalni direktor Komunalne banke v Ljubljani (1955−59), generalni direktor Narodne banke Jugoslavije, centrale v Ljubljani (1959−62), do 1965 je bil generalni direktor Splošne gospodarske banke SRS, namestnik generalnega direktorja Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, direktor Združenja bank in hranilnic (1967), generalni direktor Kreditne banke in hranilnice Ljubljana in nazadnje generalni direktor njene naslednice, Ljubljanske banke (1969−72).
Konec leta 1972 so ga, po partijskem obračunu s tedanjim liberalnim in naprednim predsednikom slovenskega izvršnega sveta Stanetom Kavčičem, s političnim pritiskom upokojili. Nato je preživel 18 let politične stigme in izolacije, skupaj z Igorjem Bavčarjem in Janezom Janšo je v 80. letih obdelal dnevnika Staneta Kavčiča, temu je sledila njegova aktivna vloga v slovenski pomladi, osamosvojitev in na koncu njegova gospodarska in politična evidenca, korespondenca in analitična refleksija za časa samostojne Slovenije.
Bil je verjetno najstarejši slovenski deklarirani liberalec in član LDS, ki je javno nastavil kritično ogledalo svoji stranki in vladajoči garnituri - in sprožil vihar. Bil je bančnik, partizanski obveščevalec, pronicljiv um, ki je vedno postavljal v ospredje strateške dileme Slovenije in je načrtoval, da bo nekoč svojo osupljivo in obsežno dokumentacijo predstavil v družinskem muzeju.
Leta 2001 izdal obširno avtobiografijo z naslovom Pot v osamosvojitev.
Leta 2006 mu je tedanji predsednik republike Janez Drnovšek podelil zlati red »za delo in zasluge v dobro slovenskega naroda in še posebej za pomemben prispevek pri vzpostavljanju temeljnih razmerij v bančništvu ter gospodarske in finančne moči Republike Slovenije«.
Preberite si portret Nika Kavčiča iz Sobotne priloge, februarja 2010.
