Tiskane izdaje
Ljubljana – Urad za preprečevanje pranja denarja ne šteje bralcev seznama nakazil v davčno ugodna okolja. Ni pomembno, meni davčni strokovnjak Dušan Jeraj: »Seznam nima nikakršne uporabne vrednosti.«
»Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja ne beleži števila ogledov liste z nakazili v tako imenovana davčno ugodna okolja,« smo izvedeli prek ministrstvu za finance. Novo nalogo je uradu naložil državni zbor z dopolnjenim 38. členom zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma.
Ne razkriva končnega prejemnika
Urad je seznam, ki ga obnovi vsak delovnik, prvič objavil 18. oktobra, ko je bilo na njem pet nakazil, danes jih je bilo 49, pri tem pa so jih nekatera podjetja, na primer Elektro Primorska, opravila več. Zneski znašajo več kot 33.000 evrov: seznam razkriva naročnika nakazila in njegov sedež, prejemnika nakazila in naslov njegovega sedeža ter znesek. Največje je še vedno nakazilo družbe Cypet-Trade, katere stoodstotna lastnica je prek svoje dunajske družbe slovenska naftna družba Petrol, ki je 20. oktobra na naslov Adriane House na Cipru nakazala 27,8 milijona evrov. »Na Cipru smo ustanovili svojo družbo. S seznama ne morete ugotoviti, kdo bo končni prejemnik denarja, ki smo ga nakazali svoji družbi, saj bo ta opravila plačila našim dobaviteljem,« pravi predstavnik Petrola za stike z javnostjo Aleksander Salkič.
Večina prejemnikov nakazil ima sedež na Cipru. V uradu, na vprašanje, zakaj se toliko plačil steka prek te evropske članice, odgovarjajo: »V tem trenutku je število prejetih in objavljenih transakcij še premajhno, obdobje prejemanja podatkov pa prekratko, da bi lahko opravili kakovostno analizo podatkov. Je pa res, da se transakcije opravljajo tudi na račune pravnih oseb s sedežem na Cipru.«
Davčni strokovnjak Dušan Jeraj ne ve, kdo sploh si lahko pomaga s seznamom, ki ga objavlja urad, kajti ta nadzorna ustanova je podatek zbirala in pri svoji dejavnosti uporabljala že doslej. »Strinjam se z vsemi, ki so karkoli napisali kaj proti dopolnilu zakona. Javni pogled v ta nakazila je popolnoma neupravičen in nekoristen. Javnost tako ni dobila nobene uporabne informacije,« ugotavlja sogovornik. Za podjetja, ki se na njem pojavljajo, je takšno razkrivanje njihovih bančnih nakazil lahko neprijetno, čeprav ne gre za nikakršno goljufijo, meni sogovornik, ki pričakuje: »Vsako nakazilo je mogoče razpršiti tako, da ne bo doseglo 30.000 evrov. Mislim, da bodo podjetja kmalu našla alternativne možnosti. Slovenska družba ima lahko svoj račun odprt v Avstriji, saj evropska zakonodaja tega ne preprečuje in tudi slovenska zakonodaja ji tega ne more preprečiti. Nakazala bo torej denar v Avstrijo, ki je ni na seznamu držav, pri katerih je predvidena posebna previdnost, iz Avstrije lahko opravi nakazila na druga območja. Od seznama zanesljivo ne bo nobenih koristi.«
Zanimalo nas je, ali si z novim javnim seznamom lahko pomaga davčna uprava, ki jo zaradi davčnega nadzora tudi sicer zanimajo nakazila v davčno ugodna okolja. »Davčna uprava načelno seveda podpira vse ukrepe za zagotavljanje večje transparentnosti delovanja vseh davčnih zavezancev. Hkrati pa menimo, da ukrep ne bo bistveno nadgradil že obstoječega dobrega sodelovanja med uradom za preprečevanje pranja denarja in nami,« odgovarjajo na Generalnem davčnem uradu.
Kaj so sploh hoteli?
Poslancem državnega zbora, ki so se zbrali na zasedanju 20. septembra, je bilo všeč dopolnilo Slovenske ljudske stranke, ki ga je predlagala k vladnemu predlogu za dopolnitev zakona, tako da so zanj glasovali s 76 glasovi za in nobenim proti. Tako so uradu za preprečevanje denarja naložili, da mora javno poročati o vseh nakazilih, ki znašajo več kot 30.000 evrov, na območja in v države, v katerih ne veljajo primerni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja terorizma oziroma je v njih večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma. »Namen zakona je bil, da vse transakcije v davčne oaze objavimo na spletni strani Urada RS za preprečevanje pranja denarja. Ključni namen je bil prav ta, da zadevo objavimo in da ljudem pokažemo, kdo so tisti, ki poslujejo z davčnimi oazami, torej s tistimi državami, kjer so davki precej nižji, kot je na primer v Republiki Sloveniji,« je kolege poslance prepričal Radovan Žerjav iz SLS.
