V banko ali v pokojninsko blagajno?

Časopis Delo začenja javno polemiko o modernizaciji pokojninskega sistema. Tokrat ponujamo odzive na pismo našega bralca, ki se sprašuje, koliko bi privarčeval, če bi denar namesto v pokojninsko blagajno nalagal na varčevalni račun ene izmed bank.

Objavljeno
07. oktober 2009 22.16
Mario Belovič, Erika Repovž
Mario Belovič, Erika Repovž
Ljubljana - Časopis Delo začenja javno polemiko o modernizaciji pokojninskega sistema in pokojninski reformi. Kot iztočnico ponujamo odzive na pismo našega bralca Igorja Jurišiča, ki se je lotil izračuna, koliko bi privarčeval za svojo pokojnino, če bi denar namesto v pokojninsko blagajno nalagal na varčevalni račun ene izmed bank.

Po njegovem izračunu bi od privarčevane vsote po 40 letih dobival več kot tisoč evrov obresti, kar bi lahko nadomestilo solidno pokojnino. »Če bi torej hoteli imeti mesečne prejemke po koncu delovne dobe enako visoke, kot je vaša plača, ni treba nič drugega kot odpraviti pokojninski sistem in namesto njega uvesti le obvezo, kolikšen del plače je posameznik dolžan varčevati za svojo starost,« svoje pismo sklene Jurišič.

Izračun, po katerem Jurišič kot alternativo pokojninam ponuja obresti od privarčevanega zneska, je hipotetičen. Kot osnovo je vzel neto plačo 1000 evrov, kar je približno 50 evrov nad slovensko povprečno plačo. Če bi prispevke od tolikšne plače (370 evrov), ki jih zdaj v pokojninsko in invalidsko blagajno vplačujeta posameznik in delodajalec, namenjali na svoj varčevalni račun, bi po 40 letih delovne dobe privarčevali 382.128 evrov. Tolikšen znesek bi prinesel 1066 evrov obresti na mesec, kar bi nadomestilo solidno pokojnino, ostala pa bi nam tudi glavnica.

Več si preberite v tiskani izdaji četrtkovega Dela.