V evropske banke morda tudi kitajski denar

Ljubljana – Evropski bančni organ (Eba) je objavil podatke, iz katerih je razvidno, da bodo morale evropske sistemske banke do konca junija prihodnje leto kapital povečati za 106 milijard evrov. Od tega je za Slovenijo, in sicer NLB, predviden znesek 297 milijonov evrov.

Evropski svet je med drugim sprejel ukrep za okrepitev evropskih bank. Te bodo morale zagotoviti raven kapitalske ustreznosti, merjene z najkakovostnejšim temeljnim kapitalom v višini devetih odstotkov.

Po podatkih Ebe največ dodatnega kapitala potrebujejo grške sistemske banke, in sicer 30 milijard evrov, španske potrebujejo 26,2 milijarde evrov in italijanske 14,8 milijarde evrov. Dejanski primanjkljaj bo sicer objavljen novembra, ko bo izračunan na stanju iz 30. septembra. Zdaj je iz 30. junija.

Banka Slovenija je sporočila, da bodo banke morale regulatorju predložiti podroben in z nadzorniki usklajen načrt zagotavljanja kapitalske ustreznosti: »Pričakuje se, da banke ne bodo veliko vključevale dezinvestiranja, temveč bo pomemben del pomenil kapitalski vložek, kapitalsko pozicijo pa bodo ohranjale tudi z zadržanjem izplačila dividend in drugih bonitet.« Voditelji držav EU so sklenili, da je treba pritegniti predvsem denar iz zasebnih virov.

Ekonomist Bogomir Kovač je pojasnil, da bodo države najprej poskusile najti zasebne vlagatelje. Po njegovem mnenju bi bili za to lahko zainteresirani tudi državni kitajski in arabski skladi, kar bi bilo za države EU zaradi politično-ekonomskih interesov problematično. Kapitalsko neustrezne banke bi lahko dokapitalizirale tudi bolj zdrave banke, s čimer bi se še povečala centralizacija bančnega sistema. Države pa si pri dokapitalizaciji po Kovačevem mnenju ne bodo mogle pomagati z Evropsko centralno banko, ker ta ne deluje kot normalna centralna banka.

Majhen manevrski prostor

»Slovenija ima pri dokapitalizaciji NLB majhen manevrski prostor. Najbolje bi bilo, če bi država privabila drugi kapital, sama pa bi dokapitalizirala le, če bi bilo treba,« je rekel Kovač. Ob tem je opozoril, da je težava cena; država je namreč delnice NLB pri zadnji dokapitalizaciji kupila po precej višji ceni, kakršne bodo v novi dokapitalizaciji.

Spomnimo, letos je bila izvedena 250 milijonov evrov vredna dokapitalizacija NLB, z javno prodajo na Varšavski borzi pa je bila za dobrih 100 milijonov evrov dokapitalizirana tudi NKBM. Pred kratkim je 9,4 milijona evrov z dokapitalizacijo zbrala tudi Probanka, predsednica uprave te banke Romana Pajenk pa upa, da bo do sredine februarja zbrala še šest milijonov evrov. »Naša kapitalska ustreznost je ves čas nad potrebno, vendar smo imeli v kapitalski strukturi premalo delniškega kapitala. Zato smo letos izvedli dokapitalizacijo in presegli zahtevani količnik temeljnega kapitala 30. septembra,« je dejala Pajenkova in dodala, da bo dodaten kapital omogočil nadaljnji razvoj Probanke in povečanje potenciala za kreditiranje. Kdo je vplačal 9,4 milijona evrov, Pajenkova ni razkrila. Dejala je le, da je bilo 15 pravnih in deset fizičnih oseb, kot izraz zaupanja pa so delnice po ceni 24,90 evra kupili tudi člani uprave in nadzornega sveta.