Tiskane izdaje
Dan po tem, ko so bančnika in ekonomista Lukasa Papadimosa v grškem parlamentu potrdili za premiera, je morala policija z atenskih ulic spet s solzivcem odganjati nasilneže med več kot 30.000 protestniki, ki so na obletnico študentskih demonstracij proti vojaški hunti iz leta 1973 korakali po prestolnici. Mnogi med njimi z napisi »EU in IMF, ven!«
Grški sindikati tudi novega premiera opozarjajo, naj spremeni politiko, ki po njihovem prepričanju vodi državo v »spiralo smrti«. »Sodelovanje v evrskem območju prinaša koristi in spodbuja prilagajanje gospodarstva, seveda, če sledimo primerni gospodarski politiki,« je v parlamentu povedal novi premier. »To je resnica, ne izsiljevanje.« Če so bili ta teden trije od štirih Grkov zadovoljni, da sploh imajo vlado in da država še deluje, je vprašanje, kaj si bodo o njej mislili, ko bo moral Papadimos odpustiti 30.000 državnih uslužbencev ter spet znižati plače in pokojnine, januarja, ko naj bi odpisali polovico dolgov zasebnih upnikov, pa bo država potrebovala še 80 milijard evrov pomoči, da takšno postavljanje na noge ne bi uničilo grških bank. Grčija se je z zasebnimi upnicami, ki so morale privoliti v odpis zaradi pritiska iz Berlina in Pariza, že začela pogajati, za zdaj še neuspešno.
Če so takšna poročila iz Aten že običajna, pa grški mediji kot prelomno novico navajajo tudi aretacijo vrste vidnih poslovnežev zaradi neplačevanja davkov. Petdesetletni in 68-letni poslovnež iz Soluna, ki so ju zaprli danes, sta državi dolgovala več kot dva milijona evrov in se nista zmenila niti za sodne odločitve, naj plačata, prav tako 72-lastnik kozmetičnega podjetja Bodyline, ki so ga zaradi 650.000 evrov dolga državi aretirali v sredo. Mnogi povprečni državljani, ki so na računu za elektriko že dobili tudi novi davek na nepremičnine, upajo, da bodo največji davčni utajevalci tudi res plačali. Evropska komisija je sporočila, da ti Grčiji dolgujejo celih 60 milijard evrov.
S polovico tega denarja se že ukvarjajo sodišča, a ker nekateri postopki tečejo tudi po deset let, je menda takoj dosegljivih »le« osem milijard evrov - kar je po naključju enako znesku prihodnjega obroka evropske in mednarodne pomoči, brez katere bi Grčija že decembra tudi dejansko bankrotirala. Težko je razumeti, da so bili vsaj oktobra med tistimi, ki so stavkali proti zategovanju pasu, tudi davkarji.
Če Grčija še vedno velja za požarni zid, ki svetovnim investitorjem dokazuje odločenost evrskih držav za ohranitev celotnega območja, pa je te dni beg kapitala iz njihovih državnih obveznic prizadel tudi številne druge članice evropskega valutnega območja. Avstrija je v sredo zvečer z odločitvijo za zakonsko določeno zgornjo mejo proračunskega zadolževanja pomirila vsaj bonitetne hiše, pač pa so finančni trgi danes brez milosti kaznovali Španijo in Francijo, pri Fitchu pa tudi tiste ameriške banke, ki so najbolj izpostavljene evrskemu območju.
»Vi in vaša vlada ste poklicani, da hitro določite in uresničite bistvene in nujne reforme,« je nemška kanclerka Angela Merkel pozvala Italijo, ki s svojim dvobilijonskim dolgom velja za odločilno za preživetje evrskega območja. Bonitetna hiša Moody's je danes znižala oceno tudi desetim nemškim bankam, v Berlinu pa je tudi brez tega slišati vse več govoric o sporih s Francijo o načinih razpletanja evrske krize in še posebno o vlogi evropske centralne banke. Samo nekaj mesecev pred francoskimi volitvami investitorji očitno niso zadovoljni niti s francoskimi protikriznimi ukrepi, ki so bili doslej predvsem v znamenju višanja davkov in ne krčenja državne porabe. Tudi Francija je bila zato ta teden med tistimi državami, ki so morale za svoje obveznice plačati višje obresti.
Najbolj živčni so bili v Madridu, kjer so morali za desetletne obveznice plačati rekordne 6,975-odstotne obresti, kar je le za malenkost manj od sedmih odstotkov, pri katerih bi Španija po prepričanju strokovnjakov potrebovala mednarodno pomoč. V Madridu to zavračajo, samo nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami, ki naj bi v nasprotju s tehnokratskima vladama Italije in Grčije novi vladi dale demokratični mandat za spopad s krizo, pa je položaj spet napet tudi v tej državi. Finančna ministrica Elena Salgado je v radijskem intervjuju govorila o »sistemskih napadih finančnih trgov na naš dolg in dolgove številnih drugih držav.« Raziskave javnega mnenja napovedujejo kaznovanje socialistične vlade, pod katero se je brezposelnost povečala na 21,5 odstotka, in zmago konservativne opozicije. »Povsod bomo morali varčevati, Španija mora pokazati, da se bo resno lotila primanjkljaja,« je v intervjuju za časopis El Pais povedal verjetni zmagovalec volitev Mariano Rajoy.
