Tiskane izdaje
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) ima v svojem kreditnem portfelju za 1,5 milijarde evrov oziroma 15 odstotkov najslabših ali t. i. rdečih posojil. To je pokazal skrbni pregled banke, s katerim se je danes seznanila vlada, ki je sklenila te naložbe prenesti na nov upravljavski holding.
Minister za finance Janez Šušteršič je pojasnil, da so bile za tretjino teh najslabših naložb v NLB že narejene slabitve, za drugo tretjino pa je možna unovčitev zavarovanj. »Razlika, ki nastane je maksimalno 500 milijonov evrov dodatnih kapitalskih potreb do konca prihodnjega leta,« je povedal minister. Za toliko bi bilo treba v najslabšem primeru dokapitalizirati NLB. Ker pa se je vlada odločila, da bo te terjatve prenesla na hčerinsko družbo novega Slovenskega državnega holdinga, po Šušteršičevih besedah to ne bo potrebno.
Prenos deležev
Slabe bančne terjatve naj bi na holding prenesli po ekonomski, in ne knjigovodski vrednosti. Nanj se bodo prenesla tudi pripadajoča zavarovanja, kar pomeni, da bi holding lahko postal tudi lastnik nekaterih zaseženih ali zastavljenih kapitalskih deležev, torej v Mercatorju, Pivovarni Laško, Cinkarni Celje, Heliosu in drugih podjetjih. »Holding lahko nekaj tega izterja in unovči velik del teh zavarovanj. S tem dobimo pri holdingu čas, da se večji del tega poplača in da je izguba manjša. Banka, ki bo tako imela očiščene bilance, bo lahko začela delovati kot normalna banka in povečala svojo kreditno aktivnost ter postala zanimiva tudi za zasebne vlagatelje,« je pojasnil minister.
Šušteršič pričakuje, da bodo nadzorni svet banke in drugi pristojni organi na podlagi skrbnega pregleda ugotovili odgovornost škodljive odločitve, ki lahko ima tudi elemente kaznivih dejanj. »Pričakujemo, da se bo ta skrbni pregled nadaljeval s t. i. forenzičnim pregledom,« je dodal minister.
Žerjav o milijardnih razlikah
Gospodarski minister Radovan Žerjav je včeraj izjavil, da so številke o slabih terjatvah, ki jih dobivajo iz Banke Slovenije (BS), razlikujejo za več milijard od številk iz skrbnega pregleda v NLB. Šušteršič je pojasnil, da jim je BS posredovala preliminarne razultate na podlagi ankete med bankami: »To še niso končni podatki, zato te razlike niso tako velike.« V BS pojasnjujejo, da so razlike lahko posledica različnih metodologij in predpostavk pri vrednotenju.
Vlada je danes potrdila tudi besedilo zakona o Slovenskem državnem holdingu. Več o tem preberite v naslednjem članku.
